Menu Item
Poslanci so sprejeli novelo zakona o obnovi, s katero želi vlada pospešiti obnovo po lanskih poplavah. Novela zakona širi nabor možnih kreditojemalcev ter podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite in ročnost kreditov na največ 25 let.
Poslanci so z 68 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Ta podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in za nadomestitev doma, do vključno 31. decembra 2026. Obenem podaljšuje ročnost kreditov na največ 25 let, s čimer se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev, zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200.000 evrov.
Z novelo se širi nabor možnih kreditojemalcev tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma lahko dokažejo, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem. Novela obenem uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o sodelovanju objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih.
Z novelo se drugače ureja tudi postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki bodo spremenjena v stavbna. Pri postopku nakupa kmetijskih zemljišč se ne bodo uporabljale določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na promet s tovrstnimi zemljišči, ampak bo nakup izveden s sklenitvijo neposredne pogodbe. Na področju komunalnega opremljanja predlagana novela natančno določa, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini, kot je objekt za odstranitev.
Predlagana novela prav tako jasneje določa možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov ob sanaciji, kot gradbenega materiala, ter usklajuje določbe zakona z novo sprejeto evropsko uredbo glede pomoči de minimis.
Novelo so podprli tako poslanci koalicije kot opozicije. Sprejeti sta bili tudi dopolnili, ki sta ju predlagali koalicija in poslanska skupina SDS. Z dopolnilom slednje se spreminja del zakona, ki je prepovedoval kakršnokoli gradnjo na poplavnem območju, ne glede na kategorijo poplavne ogroženosti. S tem dopolnilom, ki so ga uskladili s poslanci iz koalicije, dopuščajo možnost, da se na manj poplavno ogroženih območjih z določenimi inženirskimi posegi taka gradnja dovoli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje