Poslanci Svobode predlagajo prost dostop do dokumentov o trgovini z orožjem

Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO

Trije poslanci Svobode so v parlamentarno obravnavo vložili predlog zakona, s katerim bi z dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994, ko je ministrstvo za obrambo vodil Janez Janša, umaknili oznako tajnosti. Kot poudarjajo, je prav zaupnost dokumentov razlog, da se ta tema nenehno vrača v politično in medijsko obravnavo.

Poslanci Svobode Urška Klakočar Zupančič, Martin Premk in Branko Zlobko so v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994. V predlogu zakona je navedeno, da bi s tem zakonom ne glede na določbe drugih predpisov omogočili prost dostop do dokumentacije in arhivskega gradiva o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem, ki ga hranijo državni organi.

Med dokumenti, do katerih bi z zakonom omogočili dostop, so zabeležke pogovorov med funkcionarji, poročila ministrstev bivšim predsednikom vlade, poročila in dokumenti parlamentarnih preiskovalnih komisij, kazenske ovadbe policije in sklepi državnega tožilstva o zavrženju ovadb, nekateri dokumenti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije …

Kot je še navedeno v predlogu zakona, bi dokumenti o nedovoljeni trgovini z orožjem, ki so javno arhivsko gradivo, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo arhivskega gradiva, postali dostopni vsakomur, ki zahteva uporabo. Za dostop do teh dokumentov bi se uporabljali predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, nad izvajanjem zakona pa bi bdel informacijski pooblaščenec ali pooblaščenka.

Predlagatelji so v obrazložitvi navedli, da je nedovoljeno trgovino z vojaškim orožjem in opremo v obdobju od 1991 do 1994 v državnem zboru preiskovalo več preiskovalnih komisij, vendar skorajda nobena ni dokončala svojega dela. “Po več kot 30 letih še vedno ni znan obseg orožarskih poslov iz 90. let prejšnjega stoletja kakor tudi iz tega naslova višina pridobljenih sredstev,” so zapisali. Ob tem so dodali, da mnoge javne objave pričevanj vpletenih, dokumentov in izdaje knjižnih publikacij ostajajo brez pravega epiloga, prav to pa da je razlog, da se tema nenehno vrača v politično in medijsko obravnavo.

Ob tem so predlagatelji spomnili na nekatere pretekle poskuse umika oznake tajnosti in zagotavljanja javnega dostopa do dokumentov v zvezi s trgovino z vojaškim orožjem. Kot so izpostavili, je državni zbor aprila leta 2011 sprejel deklaracijo o umiku tajnosti z vseh takšnih dokumentov, v njej pa poudaril, da “ponavljajoča se politična razprava o trgovini z vojaškim orožjem, ne da bi javnosti omogočili prost dostop do teh dokumentov, ustvarja podlago za nenehne medsebojne obtožbe o vpletenosti, odgovornosti in krivdi”.

Na osnovi te deklaracije je vladajoča koalicija v času vlade Boruta Pahorja že predlagala zakon, da bi dokumenti o nedovoljeni trgovini z orožjem postali javni, ki je bil v prvem branju potrjen, nadaljnjo obravnavo pa so preprečile predčasne volitve. Kot so še navedli predlagatelji, je kasneje informacijska pooblaščenka zagotovila dostop do nekaterih dokumentov, vendar pa so nekateri ključni javnosti še vedno nedostopni.

Po navedbah predlagateljev zakona so ti orožarski posli iz začetka 90. let povzročili, da se je Slovenija znašla med “državami, ki so zagrešile trgovino z orožjem, ki je omogočila teroristične napade Islamske države novembra 2015 v Parizu, v katerih je umrlo 130 ljudi”. Kot pravijo, je več avtomatskih pušk kalašnikov, ki so jih v napadu uporabili islamski skrajneži, prihajalo iz orožarske tovarne Zastava v srbskem Kragujevcu, kjer so bile izdelane še pred razpadom Jugoslavije. “Kot so ugotovili v Zastavi, je šlo za sedem ali osem pušk jugoslovanskega tipa kalašnikov, ki so jih proizvedli v letih 1987 in 1988. Direktor Zastave je ob tem pojasnil, da so bile te puške del pošiljke, ki so jo dobavili vojaškim skladiščem v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Po razpadu Jugoslavije pa so te države orožje prodale naprej,” so še navedli.