Menu Item
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) je današnji zaprti seji obravnaval predlog varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino. Da se je OZP seznanil s predlogom sporazuma, je po seji potrdil predsednik odbora Predrag Baković, ki pa vsebine zaradi tajnosti ni želel komentirati. Omenjeni sporazum naj sicer ne bi predvideval dodatnih finančnih zavez Slovenije do Ukrajine, poroča Radio Slovenija. Po dveh neuspelih poskusih podpisa, ko besedilo še ni bilo dokončno usklajeno, bo po napovedih sporazum prihodnji četrtek v Londonu na vrhu Evropske politične skupnosti podpisal premier Robert Golob.
Kot vse kaže, bo premier Robert Golob prihodnji četrtek v Londonu na zasedanju Evropske politične skupnosti vendarle podpisal varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino. To so minuli teden, kot smo poročali na N1, neuradno potrdili tudi v vladnih krogih.
Omenjeni sporazum je sicer sprva nameravala podpisati predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je konec junija mudila na uradnem obisku v Kijevu, a besedilo takrat še ni bilo dokončno usklajeno, ob tem pa je pomisleke o konkretnih zavezah sporazuma izrazila tudi ukrajinska stran.
Naslednja priložnost za podpis sporazuma je bil vrh članic zveze Nato v Washingtonu, ki se ga je udeležil premier Robert Golob, a tudi do takrat vsebina sporazuma še ni bila dokončno usklajena. Usklajevanje je potekalo na ravni ministrstva za zunanje zadeve, obravnavati pa ga je moral tudi še parlamentarni odbor za zunanjo politiko.
Predsednik OZP Predrag Baković (SD) v začetku julija ni sprejel širitve dnevnega reda seje odbora, ko bi morali obravnavati vsebino varnostnega sporazuma, saj takrat vsebina še ni bila znana.
Danes pa je obravnava na OZP vendarle potekala. Predsednik državnozborskega odbora Baković je potrdil, da so se poslanci na zaprti seji seznanili z vsebino varnostnega sporazuma, njegove vsebine pa zaradi tajnosti ni želel komentirati. Kot poroča Radio Slovenija, sporazum ne predvideva dodatnih finančnih zavez Slovenije do Ukrajine.
Ljubljana bo sicer Kijevu finančno pomagala v okviru zavez, ki so jih na vrhu zveze Nato v Washingtonu ta teden sprejeli voditelji članic zavezništva. Te predvidevajo, da bodo zaveznice v prihodnjem letu Ukrajini namenile za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči. Slovenija naj bi v različnih oblikah prispevala 80 do 100 milijonov, vendar to ni del dvostranskega sporazuma.
Besedilo predloga naj bi sicer vsebovalo tudi obsodbo ruske agresije in neomajno podporo Slovenije ozemeljski celovitosti Ukrajine. Obe državi naj bi tudi ugotavljali, da Evropa ne bo varna, dokler v Ukrajini ne bo vzpostavljen trajen mir. Navajata tudi skupne vrednote, od demokracije do varovanja človekovih pravic in svoboščin.
Slovenija naj bi se v sporazumu tudi zavezala, da bo podpirala reformne ukrepe Ukrajine, ki so bistvene za uresničevanje njenih evro-atlantskih ambicij, kot tudi, da si bo skladno z mednarodnim pravom prizadevala za terjanje odgovornosti vpletenih v vojne in druge zločine, storjene med vojno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje