Menu Item
Državni zbor je razpravljal o predlogu novele zakona o igrah na srečo. Mnenja poslancev o noveli, ki naj bi slovenski pravni okvir poenotila s pravom Evropske unije, so deljena.
DZ je razdeljen glede predlagane novele zakona o igrah na srečo, ki bi med drugim omogočila več prirediteljev klasičnih iger na srečo. V koaliciji in SNS predlog podpirajo in napovedujejo morebitne dopolnitve v drugi obravnavi, v DeSUS se glede podpore še niso odločili, ostala opozicija je proti.
Poglavitni cilj novele je pravni okvir prirejanja iger na srečo poenotiti s pravom EU in ga nadgraditi, da bo zagotavljal, da se bodo igre na srečo prirejale v urejenem okolju, je povedal minister za finance Andrej Šircelj. Med novostmi je izpostavil, da se bodo koncesije za trajno prirejanje klasičnih in posebnih iger na srečo podeljevale na podlagi javnega razpisa, ki ga bo vlada objavila vsaj trikrat letno.
Predvidena je odprava duopola – medtem ko lahko sedaj klasične igre na srečo trajno prirejata le dva prireditelja (Loterija Slovenije in Športna loterija), bo po predlogu prirediteljev lahko pet. S tem se bo povečala konkurenčnost in raznovrstnost, vpliv bo tudi na obseg prometa, je dejal minister.
Zakonodajo bo s pravom EU uskladila odprava zahteve, da mora imeti družba, ki želi pridobiti koncesijo, sedež v Sloveniji.
Zakon bi določil stopnjo koncesijske dajatve
Predlagana je sprememba glede obveznega deleža države v prireditelju iger na srečo, in sicer bi moral biti v delniških družbah delež države vsaj 25 odstotkov in ena delnica, v družbah z omejeno odgovornostjo pa poslovni delež vsaj 51 odstotkov. S tem se po ministrovih besedah odpira možnost vstopa strateških partnerjev.
Medtem ko sedaj stopnja koncesijske dajatve v zakonu ni določena, bi novela določila najnižjo stopnjo za klasične igre in posebne igre v igralnicah v višini pet odstotkov, za posebne igre v igralnih salonih pa v višini 20 odstotkov od osnove. Po novem ne bi bilo več licenc za delo v igralništvu.
Obravnavano tudi področje stav
Novela posebej obravnava področje stav, za katere določa posebne pogoje za pridobitev koncesije in za prirejanje stav.
Koalicija je napovedala podporo predlogu, pri čemer je napovedala upoštevanje smiselnih pripomb in morebitno amandmiranje. Podporo so napovedali tudi v SNS, v DeSUS pa se bodo odločili po razpravi. Preostala opozicija in nepovezani poslanci so proti predlogu.
Marko Pogačnik (SDS) je povedal, da bodo smiselne pripombe in predloge vključili v predlog novele v nadaljevanju postopka. Med drugim menijo, da bo odpiranje trga prineslo povečanje prihodkov za proračun ter za humanitarne, invalidske in športne organizacije. Andrej Černigoj (NSi) je povedal, da bodo predlog v prvi obravnavi podprli, da bi ga lahko na odboru obravnavali po členih, kar bo priložnost za morebitno izboljšanje. Njihova podpora noveli bo odvisna od tega, ali bodo upoštevane relevantne pripombe najpomembnejših deležnikov, je dejal.
Tudi Monika Gregorčič (SMC) je menila, da bodo spremembe prinesle večje prihodke za proračun in za omenjene organizacije, saj da bo z več koncesionarji “vreča denarja” večja. Izpostavila je tudi pomen ureditve področja stav. Jani Ivanuša (SNS) je dejal, da velik delež prihodkov v igralništvu ustvarijo tuji državljani, zato se je zavzel za intenzivnejše oglaševanje panoge v tujini. Hkrati je menil, da bi bilo treba razširiti nabor organizacij, ki se financirajo iz koncesijskih dajatev, z zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Robert Polnar (DeSUS) je dejal, da “srečelovstvo v državni režiji” predstavlja “radost finančnih ministrov” in da imajo težave s tem srečelovstvom v državni režiji le “nerazsvetljeni nosilci političnih odločitev”. Ker da je človek interpretativno bitje, ki večkrat ravna v skladu s psihologijo oz. psihopatalogijo kot v skladu z verjetnostim računom, se bodo o podpori odločili po razpravi.
Opozicija opozorila na naknadne spremembe predloga
Preostala opozicija je poudarila, da so bile številne spremembe v predlog vnesene po javni razpravi. Jože Lenart (LMŠ) je opozoril, da ni priloženih nobenih analiz predvidenih sprememb na prihodke omenjenih organizacij, na potrošnike in zasvojenost, posledice za družbo. Dejal je, da imajo države s precej več prebivalci po enega ali dva prireditelja klasičnih iger na srečo. Povečanje števila koncesionarjev v Sloveniji na pet bi po njegovem mnenju razdrobilo trg in prineslo manj prihodka za humanitarne, invalidske in športne organizacije.
Marko Koprivc (SD) je opozoril na številne pripombe deležnikov in ocenil, da bo povečanje števila ponudnikov pripeljalo do bolj agresivnega oglaševanja, bolj tveganih produktov, zmanjšanja dobičkov podjetij, kar bi lahko ogrozilo financiranje omenjenih organizacij, ter prineslo negativne posledice v družbi. Primož Siter (Levica) je ocenil, da je predlog spisan za točno določene interesente, ki bi radi vstopili na trg, in da se s predlaganimi spremembami glede zahtevane lastniške strukture ustvarja podlago za privatizacijo novogoriškega Hita. Opozoril je tudi, da bi deregulacija poklica prinesla plačni in socialni damping.
Tudi Marko Bandelli (SAB) je menil, da bi novela prinesla številne negativne posledice, med drugim finančne za proračun in omenjene organizacije ter v družbi. Janja Sluga (NeP) je med drugim menila, da liberalizacija sama po sebi ne rešuje tega, da slovenski igralci igrajo tudi pri tujih prirediteljih športnih stav. Tudi ona je ocenila, daj je pričakovati manj financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!