Menu Item
Poslanci so zavrnili novelo zakona o varstvu javnega reda in miru. Najodmevnejša je bila njena rešitev za kaznovanje nedostojnega vedenja – sprva je bilo predvideno zgolj kaznovanje žaljenja uradne osebe, nato je bilo to razširjeno na vse.
Poslanci so s 44 glasovi proti in 43 glasovi za zavrnili novelo zakona o varstvu javnega reda in miru. Zakon so podprli poslanci koalicijskih SDS, NSi in SMC, poslanci SNS, poslanec Desusa Robert Polnar ter predstavnik narodne skupnosti Ferenc Horvath.
Proti predlogu so glasovali poslanci LMŠ, SD, SAB, Levice in nepovezani poslanci ter poslanca Desusa Ivan Hršak in Branko Simonovič. Desusov poslanec Franc Jurša je bil odsoten, poslanec narodne skupnosti Felice Žiža pa se je glasovanja vzdržal.
Kazni za nedostojno vedenje ne bo
Najbolj je odmeval predlog, ki govori o kaznovanju nedostojnega vedenja. Koalicijske poslanske skupine so sprva predlagale od 500 do 1.000 evrov globe za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. To pa je naletelo na številne kritike, da se vzpostavlja neenakopraven položaj med državljani in da gre za zastraševanje z namenom utišanja kritik oblasti.
Koalicija je nato predlog, ki je bil na odboru tudi sprejet, razširila na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov. Tako bi z globo kaznovali tistega, ki se “v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve”. Sankcija bi tako bila mogoča le, če bi bil dogodku priča policist.
Sicer pa je predlog zakona prinašal izražanje kazni v evrih namesto v tolarjih. Predvideval je tudi širitev nabora upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov, in sicer tudi za primer bolezni ali telesne poškodbe. V zvezi z zbiranjem omenjenih prispevkov je določal prepoved motenja miru, povzročanja vznemirjenosti in nadlegovanja ljudi. Dodatno je določal prekršek storilca, ki oškodovanca udari večkrat, in ne le enkrat. Opredeljeval je tudi prekršek s hrupom ter natančno opredeljeval obdobja, ko je dovoljeno pokanje s karbidom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje