Posledice agresivnih zdravljenj raka so lahko hude, tudi če se počutite zdravi

Na današnjem posvetu so sodelujoči osvetlili telesne, psihološke in socialne posledice, s katerimi se soočajo bolniki po zaključenem zdravljenju krvnih rakov. Spregovorili so o najpogostejših poznih posledicah zdravljenja, pomenu rednega spremljanja bolnikov po zdravljenju ter o tem, kaj strokovnjaki priporočajo bolnikom in svojcem v obdobju po zdravljenju.

Zdravljenje raka je eno izmed najbolj agresivnih zdravljenj, ki jih poznamo. Pogosto gre za kombinacijo obsevanja in sistemskega zdravljenja, ki ne delujeta le na tumorske celice, temveč lahko kratkoročno ali dolgoročno poškodujeta tudi zdrave celice. Povzročita lahko poškodbo zdravih tkiv in organov. Posledice teh okvar se lahko pokažejo po več mesecih, lahko pa tudi šele po več letih in tudi desetletjih.

Govorimo o poznih posledicah zdravljenja raka, je pojasnila vodja Ambulante za sledenje poznih posledic zdravljenja z Onkološkega inštituta Ljubljana Lorna Zadravec Zaletel. V ambulanti po njenih besedah sledijo okvaram ledvic, pljuč zaradi citostatikov in jeter. Najbolj ogrožajoča pa je okvara srca kot posledica zdravljenja s kemoterapijo ali obsevanjem, ki se lahko kaže v obliki srčnega popuščanja. Največja težava onkologov so sekundarni tumorji, ki so lahko tako posledica zdravljenja, kot tudi škodljivih razvad in genetike. Sledenje krvnim rakom je doživljenjsko, a vsem glede na prevalenco 170.000 bolnikov na inštitutu zaradi težav s pomanjkanjem kadra, ne morejo slediti, je dejala.

Zver: upoštevajte usmeritve zdravega življenjskega sloga

Specialist hematologije Samo Zver je med drugim opozoril, da je težko najti smernice oz. priporočila za bolnike po zaključenem zdravljenju. Najpomembneje je, da bolnik po zaključnem zdravljenju s svojim onkologom natančno pregleda celotno zdravljenje in se pogovori o morebitnih poznih posledicah, je dejal. Onkolog bo dal tudi usmeritve, kako preventivno ravnati, da se morebitne pozne posledice pravočasno odkrijejo. "Poleg tega upoštevajte usmeritve zdravega življenjskega sloga, ki pozitivno vplivajo na ohranjanje zdravja," je dodal.

Na posvetu so se dotaknili tudi izzivov pri vračanju v vsakdanje življenje in iskanju ravnovesja po bolezni ter psiholoških stisk, ki se pogosto pojavijo tudi po koncu aktivnega zdravljenja. O tem je spregovorila psihologinja Nina Erjavec Merklin, ki bolnikom svetuje, da pomoč poiščejo hematologa, če čustvena stiska močno vpliva na njihov vsakdan in kakovost življenja. Hematolog ga bo napotil h kliničnemu psihologu ali pa v neko lokalno okolje, kjer se krepi duševno zdravje, je povedala.

Vodji projektov v združenju bolnikov z limfomom Brina Žagar in Ajda Cvelbar sta predstavili različne vire informacij in podpore za bolnike ter njihove bližnje. Poudarili sta tudi pomen opolnomočenja za aktivno vlogo v nadaljnji skrbi za zdravje.