Menu Item
Vlada je danes obravnavala analizo zaposlovanja v državni upravi v zadnjih dveh letih in pol, ki jo je na osnovi podatkov ministrstev, njihovih organov v sestavi in vladnih služb pripravilo ministrstvo za javno upravo. Analizo je Golobova vlada naročila na svoji prvi seji, ena njenih ugotovitev pa je, da je bilo daleč največ prehodov kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za določen ali nedoločen čas v zadnjih mesecih Janševe vlade.
Od 243 javnih uslužbencev, ki so se med 1. januarjem 2020 in 1. junijem 2022 zaposlili v organih državne uprave na podlagi osebnega zaupanja funkcionarja (kabinetne zaposlitve za določen čas), jih je delovno razmerje po odhodu funkcionarja nadaljevalo kar 79 oziroma 32,5 odstotka. Zaposlovanje teh oseb na mesta za nedoločen ali določen čas je bilo najbolj intenzivno v obdobju med 1. aprilom 2022 in 2. junijem 2022, ko se je poslavljala vlada Janeza Janše, pa tudi v četrtletjih, ko se je poslavljala vlada Marjana Šarca ali ko je prihajalo do menjav ministrov in njihovih kabinetov (na primer ob konstruktivni nezaupnici zoper premierja Janeza Janšo in odstopu ministra za zdravje Tomaža Gantarja ter ob odhodu kmetijske ministrice Aleksandre Pivec).
V zadnjem četrtletju Janševe vlade je bilo število prehodov kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen ali določen čas kar za 115 odstotkov višje od povprečja drugih četrtletij v analiziranem obdobju. Mesečno povprečje prehodov od 1. aprila 2022 do 2. junija 2022 pa je doseglo celo trikratnik mesečnega povprečja v celotnem analiziranem obdobju.
To so ugotovitve ministrstva za javno upravo v analizi o zaposlovanju v organih državne uprave v zadnjih dveh letih in pol. Analizo je ministrstvo pripravilo na osnovi sklepa s prve seje vlade Roberta Goloba, da naj ministrstva, organi v sestavi ministrstev in vladne službe pripravijo poimenske preglednice vseh novozaposlenih javnih uslužbencev, premestitev znotraj organa in med organi. Z analizo se je vlada seznanila na današnji seji.
Kot je po seji povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, je do največ prehodov iz kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen ali določen čas prišlo na generalnem sekretariatu vlade, sledita pa ministrstvo za finance in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. “Ugotovimo lahko, da so tisti, ki so bili najbolj glasni kritiki analize, imeli “razlog”, da so jo vnaprej kritizirali, saj so prav oni najbolj množično izvajali kadrovanje, ki v javnosti na nek način postaja že urbana legenda,” je poudarila Ajanović Hovnik.
Cilj analize ni kaznovanje javnih uslužbencev
Ob tem je izpostavila, da analiza ne predstavlja lova na čarovnice. Njen cilj je ugotoviti, ali so se pri novih zaposlitvah, premestitvah, napredovanjih in drugih kadrovskih potezah v navedenem obdobju, ki presega mandat zgolj zadnje vlade, dogajale neustrezne, neprimerne ali celo nezakonite prakse kadrovanja in – če so se – ali je šlo zgolj za posamične primere ali pa dejansko obstajajo vzorci ravnanj, ki predstavljajo odstop od načela profesionalizacije ter strokovne neodvisnosti državne uprave.
Kljub temu da imajo kabinetni uslužbenci – tako kot ostali državljani – ustavno pravico do enakopravne dostopnosti do javnih služb, ministrstvo za javno upravo ugotavlja, da bi lahko prehajanje kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za določen ali nedoločen čas vrglo senco dvoma o zakonitosti postopkov. Še zlasti bi se lahko pojavljal dvom o neodvisnosti in objektivnosti presoje strokovne usposobljenosti teh kandidatov v primerjavi z ostalimi kandidati, saj to presojo običajno opravi tisti organ, v katerem je kabinetni uslužbenec že zaposlen. “Zato bi morale biti nadaljnje spremembe uslužbenskega sistema usmerjene v nadgradnjo in centralizacijo objektivizirane presoje strokovne usposobljenosti vseh kandidatov,” ugotavlja ministrstvo za javno upravo.
Izpostavilo je tudi, da je bil v analiziranem obdobju kar pri 49,8 odstotka kabinetnih zaposlitev ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi določen višji plačni razred, kot bi jim sicer pripadal glede na zahtevnost delovnega mesta, saj je bil uporabljen institut plačnega sistema, ki izjemoma omogoča določitev višjega plačnega razreda.
Koliko se je v analiziranem obdobju povišalo število zaposlenih?
Kot kažejo podatki, je bilo 1. januarja 2020 skupno število zaposlenih v državni upravi 31.334, od tega 14.481 v Slovenski vojski in policiji, v ostalih organih državne uprave pa 16.853. 2. junija 2022, ko je nastopila Golobova vlada, je bilo skupno število zaposlenih 31.846, od tega 14.712 v Slovenski vojski in policiji, v ostalih organih državne uprave pa 17.134. Skupno število zaposlenih javnih uslužbencev se je torej v omenjenem obdobju povečalo za 512, kar predstavlja 1,63-odstotno povečanje, pri čemer se je število zaposlenih v ostalih organih državne uprave povečalo za 281, število zaposlenih v Slovenski vojski in policiji pa za 231.
Število novih zaposlitev v analiziranem obdobju je bilo po četrtletjih relativno enakomerno porazdeljeno; nekoliko se je povečalo v dveh obdobjih, ko je prišlo do zaposlitev kandidatov za policiste po zaključenem izobraževanju. Podatki pa kažejo tudi na visoko stopnjo mobilnosti javnih uslužbencev, vendar predvsem znotraj posameznega organa državne uprave, premeščanja med organi pa je bilo zelo malo. “V opazovanem obdobju smo zaznali več kot 23.000 premestitev znotraj samih organov. Ugotovili smo, da gre v veliki meri za premeščanja na delovna mesta, ki so v svojem izhodišču višje vrednotena, zaradi česar se je plačna masa znotraj državne uprave povečala za slabih 5 milijonov evrov,” je poudarila Sanja Ajanović Hovnik.
Po besedah ministrice za javno upravo so pogledali tudi, kaj se dogaja z uradniki na položajih, torej z najvišje pozicioniranimi uradniki, ki strokovno usmerjajo delo ministrstev. Zaznali so, da se na uradniške natečaje prijavlja vedno manj kandidatov, pa tudi anomalijo, da se da “obiti” uradniški svet, ki mora dati soglasje o primernosti kandidata. Tudi če uradniški svet kandidata večkrat oceni kot neuspešnega, ni zavore, da se ta ne bi na uradniške natečaje prijavljal v nedogled, kar naj bi v prihodnje po ministričini napovedi
Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da že pripravljajo izhodišča za razvoj uslužbenskega sistema, ki da bodo prispevala k večji strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev pa tudi k večji fleksibilnost pri upravljanju s kadri v javni upravi. Pri novih zaposlitvah nameravajo uvesti centralizirano presojo kandidatk in kandidatov, s čimer bi bila zagotovljena enakopravna obravnava vseh, tudi zaposlenih na zaupanje funkcionarjev. Razmišljajo tudi, da bi določili dva roka, v katerih bi lahko zaposlovali znotraj državne uprave. Sprememb naj bi bil deležen še institut, ki omogoča uvrstitev kabinetno zaposlene osebe v višji plačni razred oziroma se takšni osebi določi višja osnovna plača. “Treba bo določiti jasne kriterije, kdaj je zvišanje plačnega razreda upravičeno,” napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje