Posvet SAZU: le 58 odstotkov Slovencev je digitalno pismenih

Po digitalni razvitosti se Slovenija v evropski primerjavi uvršča nekje na sredino. Marsikomu se to ne zdi zelo slabo, a kot so opozarjali govorci na posvetu SAZU, je na tem področju nujno vseživljenjsko učenje. Cikel inovacij je namreč hitrejši od generacijskega cikla, postaja tudi hitrejši od cikla spreminjanja učnih programov.

Na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI, ki spremlja napredek držav EU glede njihove digitalne konkurenčnosti, Slovenija med 28 državami zaseda 16. mesto.

"To ni katastrofa, zagotovo pa ni dobro," je na današnjem posvetu SAZU o digitalnem razvoju Slovenije menila Sonja Šmuc iz Gospodarske zbornice Slovenije. Kot je ugotovila, imamo visok delež strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije, del slovenske družbe je torej zelo dobro digitalno izobražen. "A tisti, ki niso, so v zelo slabem spodnjem delu lestvice. Bistveno večji del prebivalstva kot v evropskem povprečju je torej pri nas digitalno slabše pismen," je povedala.

Lovimo dvojni zaostanek

Predsedniku strateškega sveta za digitalizacijo Marku Borisu Andrijaniču se zdi 16. mesto neslavno. "To pomeni, da je večina evropskih držav pred nami, moramo pa se zavedati, da svet ni samo Evropa," je dejal. V resnici torej lovimo dvojni zaostanek - najprej zaostanek za povprečnimi evropskimi državami in nato še vedno večji zaostanek, ki ga Evropa lovi za ZDA in Kitajsko.

Digitalne kompetence so del današnjega sveta in če jih nimaš, si izločen iz vsega ostalega, je opozorila Šmučeva. Ob tem je ugotovila, da smo Slovenci zadovoljni z znanjem, ki ga imamo, in ne čutimo potrebe, da bi ga povečevali.

Sama meni, da je treba najti način, kako jim približati nove spretnosti tako, da jim to ne bo muka. Kot primer je navedla interaktiven kuharski tečaj, v katerem moramo preračunati število sestavin za določeno število oseb.

[caption id="attachment_3568790" align="alignnone" width="2560"]