Pri uporabnikih TikToka kampanja Potrebni nove vlade sproža različne odzive: nekaterim se zdi, da gre za provokativno nagovarjanje mladih k udeležbi na volitvah, drugi se sprašujejo, kaj je smisel vulgarnih in nekoliko otročjih posnetkov, ki še najbolj nagovarjajo tiste, ki volilne pravice še nimajo. Pomenljivo je, da za kampanjo stoji agencija, ki je specializirana za pripravo takšnih kampanj. Na družbenih omrežjih so se pojavila opozorila, da so k snemanju takšnih videov vabili tudi mladoletnice. Vladi naklonjeni mediji so avtorstvo pripisali Inštitutu 8. marec, ki je že pred časom zagnal kampanjo Gremo volit.

Na družbenem omrežju TikTok, ki ga uporabljajo predvsem mlajši, tudi mlajši najstniki in otroci, je veliko pozornosti požela kampanja Potrebni nove vlade. V kratkih videih nastopata dekleti, ki z aluzijami na spolnost pozivata k udeležbi na volitve. “A kaj narest, če si ful potreben? Primeš ga v roke, orng ga zagrabiš, (pokaže svinčnik, op. a.) in 24. aprila na volitvah obkrožiš svojega favorita,” v enem od videov pove igralka. “Oh, končno mi je prišlo … promocijsko pismo za volitve. Oddaj svoj glas 24. aprila tudi ti,” pove dekle v drugem. V zadnjih treh tednih, odkar se je kampanja začela, je devet videov imelo več kot milijon ogledov.

@potrebninovevlade @balantova potreeeebniii smoooo! 💦💦💦 #potrebninovevlade #slovenija ♬ original sound - Potrebni Nove Vlade

Kdo stoji za kampanjo, ni jasno. Po naših neuradnih informacijah je to ena od agencij, ki se ukvarja prav s pripravo kampanj na TikToku. Njenega direktorja, znanega slovenskega tiktokerja, smo prosili za nekaj pojasnil, a se ni odzval. Zanimalo nas je, kdo je naročnik kampanje ter ali gre za stranko ali nestrankarsko pobudo.

Na družbenih omrežjih so se pojavila tudi opozorila, da je agencija za snemanje tovrstnih videov kontaktirala tudi z mladoletnicami, starimi 15 in 16 let. Kaj naj bi bil cilj takšnih videov oziroma koga naj bi nagovarjali, ni povsem jasno, saj mladoletniki volilne pravice nimajo. Agencijo smo želeli vprašati tudi, ali je bila to izrecna zahteva naročnika in ali se jim vabljenje mladoletnic k snemanju videov s spolnimi vsebinami ne zdi sporno.

Za objavo videov je agencija v elektronskem sporočilu ponudila plačilo: za pet posnetkov, dva objavljena na lastnem profilu in tri na profilu Potrebni nove vlade, avtor prejme 300 evrov na s. p. oziroma na študentsko napotnico. Poznavalci ocenjujejo, da je bil honorar za vsaj eno od deklet, ki je prispevalo videe, najverjetneje precej višji, saj gre za znano vplivnico, ki ima na TikToku 50 tisoč sledilcev.

V elektronskem sporočilu, s katerim je agencija vabila k snemanju videov, piše, da gre pri kampanji “le za spodbudo mladih, da volijo, in ni vezana na nobeno politično stranko”.

Inštitut 8. marec zanikal očitke, da je povezan s profilom

Nova24TV, ki velja za medij blizu stranki SDS, je avtorstvo kampanje pripisala Inštitutu 8. marec, ki je ob začetku leta zagnal kampanjo Gremo volit. Komentator Edvard Kadič je v oddaji Ura moči, ki jo na Planet TV vodi Bojan Požar, o kampanji dejal: “Gre za pozivanje na volitve za novo vlado, ki bo nadomestila obstoječo vlado. Gre za mamo vseh škandalov. Gre za seksualizacijo otrok.”

Na Inštitutu 8. marec so za N1 dejali, da “nikakor” niso povezani s tem profilom in da so zanj “pravkar prvič slišali”. Tudi na inštitutu Danes je nov dan so zapisali, da o tem, kdo je avtor oziroma naročnik, ne vedo nič.

Ti sicer vsebino vidijo kot kreativno in inovativno. “Kdorkoli že stoji za njo, dobro razume medij TikToka, kjer so videi, ki jih ustvarjajo uporabniki, pogosto povezani s spolnostjo oziroma žgečkljivo in nagajivo vsebino. Objavljeni videi nikoli ne prestopijo meje dobrega okusa ali sporne seksualizacije (tudi gospa v videu ima ves čas pokrita ramena, komolce, popek in kolena, spolnih odnosov niti simulira ne), zato jo vsekakor pozdravljamo in upamo, da bo pripomogla k višji udeležbi mladih na volitvah. O tem, kdo stoji za kampanjo, ne vemo ničesar. Lahko si predstavljamo veliko razlogov, zakaj bi kdo v takem primeru želel ostati anonimen, vendar o neznanem ne upamo soditi,” so zapisali.

Provokacija, diskreditacija ali – samopromocija?

Andraž Zorko iz agencije Valicon medtem kampanje ne vidi v tako pozitivni luči. “Sam koncept je vulgaren in nekoliko otročji. S takšnim pristopom težko nagovoriš nekoga, ki razmišlja racionalno. Zdi se, da še najbolj nagovarja mlajše najstnike, ki sploh še nimajo volilne pravice.”

Zorko ocenjuje, da bi lahko šlo tudi za poskus diskreditacije kampanje Gremo volit ali za provokacijo desnice, katere cilje je spodbuditi žolčne odzive. “Manj verjetno se mi zdi, da bi šlo za kampanjo katere od strank, in še manj verjetno, da bi takšne vulgarizme uporabljala civilnodružbena gibanja.” Še najbolj verjetno je, meni sogovornik, da gre za samopromocijo agencije, ki stoji za kampanjo in s katero avtorji preverjajo, kako daleč bodo prišli, kakšen vpliv bo imela, kdo in kje bo poročal o njej in na kakšen način. “To je njihova osnovna dejavnost – viralni marketing,” pravi Zorko.

TikTok in Instagram sta po njegovih besedah pomembna za aktivacijo najmlajših volilcev. Ti so se že aktivirali na prejšnjih volitvah in na zadnjem referendumu o vodi, še spomni Zorko. Njihova udeležba je bila na ravni državnega povprečja. “Referendum je bil neke vrste samopotrditev mlajše generacije. Ocenjujem, da se ta sentiment ni polegel in da bo njihova udeležba spet vsaj na ravni povprečja države.”

Med najmlajšimi porazdelitev levo-desno uravnotežena

Na vprašanje, kakšna politična prepričanja imajo najmlajši volilci, Zorko odgovarja, da je porazdelitev na levi in desni pol pri njih zelo uravnotežena. “Mlajši kot so, bolj je ta porazdelitev uravnotežena; pri najmlajših je že praktično 50 : 50.”

So pa tudi med mladimi bolj angažirani volilci, ki so naklonjeni desnici, dodaja Zorko. Če bi, denimo, pri porazdelitvi sedežev na zadnjih evropskih volitvah upoštevali samo najmlajše, ki so se udeležili volitev, bi bila ta 5 : 3 v korist desnih strank. To ni reprezentativni odsev stanja, opozarja sogovornik, saj je udeležba na evropskih volitvah tipično nizka.

Kakšno je zaupanje v vlado med najmlajšimi volilci?

Kot kažejo javnomnenjske raziskave, ki jih izvaja Valicon, je tudi zaupanje v aktualno vlado med mladimi najvišje prav pri najmlajših volilcih. “Na ravni celotnega vzorca je ta stopnja –51, med najmlajšimi volivci (18–24) praktično enaka, to je –50, takoj v naslednji skupini (25–34) pa je najnižja, saj znaša –74. Obe skupini imata sicer značilno več takšnih, ki ne morejo oceniti. Stopnja zaupanje nato narašča s starostjo, najmanj negativna je v skupini 55–64 let, in sicer –29, a se med najstarejšimi (65+) znova dvigne na –44,” še pojasnjuje Zorko.