Povolilni N1 STUDIO: prelomna odločitev in prevetritev predsedniške palače

Slovenija je izbrala. Naslednjih pet let bo na čelu države pravnica Nataša Pirc Musar, ki je s skoraj 54-odstotno podporo premagala poslanca SDS Anžeta Logarja. Najvišjo funkcijo bo od Boruta Pahorja prevzela 23. decembra. Kako bo nova predsednica prevetrila predsedniško palačo, kakšne odnose bo imela z vlado Roberta Goloba in, ali res predstavlja nov val v slovenski politiki? V N1 STUDIO smo gostili dolgoletno politično novinarko in voditeljico Odmevov Tanjo Starič ter urednico in direktorico N1 Slovenija Katjo Šeruga.

Slovenija je letos prvič v zgodovino izvolila predsednico – Natašo Pirc Musar. Podprlo jo je 54 odstotkov volilcev, poraženca Anžeta Logarja pa 46 odstotkov vseh, ki so se udeležili drugega kroga predsedniških volitev. Pirc Musar bo funkcijo prevzela konec decembra.

Novoizvoljena predsednica je prejela skoraj pol milijona glasov, Anže Logar pa okoli 400 tisoč, kar je dobrih sto tisoč več kot v prvem krogu predsedniških volitev, ko je premagal Pirc Musar. Slednja je v prvem krogu dobila 231 tisoč glasov, nato pa je v finalnem krogu ob višji volilni udeležbi podporo v svojo korist več kot podvojila.

V oddaji N1 STUDIO smo tokrat gostili dolgoletno politično novinarko in voditeljico Odmevov Tanjo Starič ter urednico in direktorico N1 Slovenija Katjo Šeruga.

Kaj se je zgodilo na volitvah, ali je res največje presenečenje višja udeležba kot v prvem krogu, kar se je nazadnje zgodilo leta 2007, ko je zmagal Danilo Türk? Da gre za prelomne volitve, odgovarja Šeruga. “Novoizvoljena predsednica je predvsem pred drugim krogom precej stavila na strategijo in taktiko mobilizacije bolj levega volilnega telesa,” je dejala in dodala, da sicer za leve volilce Pirc Musar ni bila najbolj naravna kandidatka za izvolitev, saj da je morebiti “preveč liberalna, za nekatere celo neoliberalna. A je uporabila preverjeno taktiko, mobilizirala je tiste volilce, ki so glasovali proti Logarju, a niso bili zanjo”.

Slovenija je tako izbrala prvo predsednico v zgodovini države, samo na tej funkciji še ni bilo ženske. “Gre za prelomen, zgodovinski trenutek,” je dejala Šeruga in dodala, da je bila po njeni oceni izvoljena avtonomna oseba, “ki resnično ni nikomur nič dolžna. To se je pokazalo že pri zbiranju podpisov, ko Pirc Musar ni imela pomoči nobene stranke in se je za to odločila sama”, ocenjuje Šeruga in dodaja, da bi bila tudi zmaga Logarja prelomna, saj bi Slovenija s tem dobila prvega desnosredinskega predsednika v zgodovini. Izid volitev je v vsakem primeru zgodovinski, meni urednica.

Starič se strinja, da je več volilcev v drugem krogu kot v prvem redkost. “To kaže, da je Pirc Musar uspelo, za kar si je prizadevala ves drugi krog – opozarjati na politično ozadje Logarja,” je dejala in dodala, da je novoizvoljena igrala na “proti Janšev sentiment, ki ga sicer poznamo že več let”. Dodala je, da je Logarju uspel rekordni izid, saj je močno presegel število glasov, ki so jih volilci sicer namenili strankam SDS, NSi in SLS. Po njenih besedah ni nobenega dvoma, da je takšnemu izidu (že drugič letos) botroval proti Janša sentiment, ki je bil viden že na aprilskih parlamentarnih volitvah.

Starič je v refleksiji predsedniške tekme izpostavila še dober rezultat kandidatke Sabine Senčar, novinke političnega parketa, ki je v prvem krogu prejela skoraj 6 odstotkov glasov. “Njen rezultat predstavlja množico ljudi, ki ne sodijo – ne na levo in ne na desno. So pa zelo proti sistemu. To je fenomen, ki ga še nismo dobro vključili v politično sliko, ki nastaja,” je dejala.

Logar je po oceni Šeruge dostojno izgubil te volitve. “Prejel je sicer manj glasov kot Barbara Brezigar v spopadu z Janezom Drnovškom leta 2002. Brezigar je takrat prejela 451 tisoč glasov, a Šeruga dodaja, da je bila takrat volilna udeležba višja. Izpostavila je tudi, da je Brezigar takrat šla v spopad z Drnovškom, najmočnejšo politično figuro v zgodovini Slovenije. Šeruga ocenjuje, da Logarju ni uspelo doseči volilcev leve sredine, “kar pomeni, da volilci njegovim zagotovilom o neodvisnosti in avtonomnosti, niso verjeli. Senca prvaka SDS Janeza Janše je bila zelo močna”.

Na vprašanje voditelja Mihe Orešnika, kakšna predsednica bo Nataša Pirc Musar, Starič odgovarja, da je to vprašanje za milijon dolarjev. “Prihaja popolna neznanka, sicer Pirc Musar javnost pozna po njenem delu informacijske pooblaščenke in borke za človekove pravice, a gre za neznanko. Po tem, ko smo imeli 10 let Boruta Pahorja, ki je bil prvokategornik v politiki, zdaj dobivamo političarko, ki to ni,” je dejala in izpostavila njeno neposrednost v komunikaciji. “Zagotovo je človek, ki ne bo tiho,” je povedala Starič in dodala, da to po eni strani lahko pomeni tvorno in močno sodelovanje med premierjem in bodočo predsednico, a bi po drugi strani lahko postalo zanimivo pri “prestižnih vprašanjih”.

S tem se strinja Šeruga in doda, da manko političnega znanja novoizvoljene sicer ni nujno slabost. “V zgodovini smo na vodilnih funkcijah že imeli ljudi iz akademskih krogov, ki so bili sicer vrhunski strokovnjaki, a so spodrsnili na polju politične obrti. Kako se bo Nataša Pirc Musar obnesla na tem področju, ne moremo predvideti,” meni in v isti sapi doda, da je to, da ne prihaja s političnega igrišča, lahko zanjo tudi prednost. “Bo pa od njene spretnosti odvisno, kako bo drsala po tem parketu.” Šeruga še doda, da jo zanima, kako se bo Pirc Musar obnesla na mednarodnem prizorišču. Zato bo pomembno, kdo bodo njeni svetovalci, česar pa novoizvoljena za zdaj še ni razkrila.

V nadaljevanju je beseda tekla o nadaljnji politični karieri Anžeta Logarja. Gostji v studiu se strinjata, da je Logar na predsedniških volitvah dosegel izjemen rezultat. O možnostih, kam bo Logar zavil, za zdaj politični analitiki le špekulirajo. Po besedah Starič je ena od verjetnejših možnosti, da se Logar vrne v poslanske klopi. V nadaljevanju naniza spremembe na vrhu stranke SDS, a možnosti, da bi Logar prevzel vodenje največje opozicijske stranke, Starič ne vidi. “Janša je 30 let predsednik SDS, odšel bo, ko se bo sam tako odločil,” še oceni voditeljica Odmevov. S tem se strinja Šeruga, ki doda, da bi Logar v morebitnem spopadu z Janšo za predsedstvo stranke, izgubil. “Ne smemo pozabiti, da so v glasovih, ki jih je Logar prejel na nedeljskih volitvah, tudi glasovi za Janšo,” še doda.

Starič kot eno od možnosti omeni še nastanek nove stranke, katere člani bi bili zdajšnji poslanci SDS. “A gre za tvegano napoved, težko si predstavljamo stranko, ki bi jo sestavljali politiki, kot sta Eva Irgl in Anže Logar. To bi v bistvu pomenilo razkol v SDS, kar vemo, da ni dobra popotnica za stranko, ki želi zmagati na naslednjih volitvah,” je dejala Starič in hitro dodala, da bi volilci prepoznali, da gre za novo satelitsko stranko Janše.

Tudi Šeruga trenutno ne vidi druge poti kot to, da Logar ostane poslanec SDS. “Lahko pa razmišlja o tem, kako bo v naslednjem obdobju, bo opozarjal nase. Slej ko prej bo verjetno Logar pojasnil, kaj bo naredil,” je ocenila in dodala, da bi se lahko potegoval tudi za poslansko mesto v Evropskem parlamentu, te volitve bodo spomladi 2024.

Navzoči se strinjajo, da je minula predsedniška tekma minila v zelo spoštljivem duhu. “Še posebej v drugem krogu sta imela kandidata spoštljiv odnos, tudi če se v nekaterih temah nista strinjala. Nimam razloga, da ne bi verjela, da sta res spletla iskren odnos,” je povedala Šeruga

Ob koncu oddaje so se dotaknili še prihajajočih lokalnih volitev in referendumov o treh zakonih. “Če bo koalicija računala na to, da bodo ljudje sami po sebi prišli na volišča, je to huda zabloda,” meni Starič in dodaja, da bo vlada morala aktivneje pristopiti k mobilizaciji volilcev. Šeruga ob tem še doda, da so referendumi ena večjih preizkušenj koalicije.