Menu Item
Ministrstvo za finance je s predstavniki občinskih podpisalo dogovora o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Kot so pojasnili v združenjih, bo povprečnina za prihodnje leto 771,33 evra, občinam pa bodo dobile še dodatnih 47,88 milijona evrov. V letu 2026 bo povprečnina znašala 775,29 evra. V Združenju občin Slovenije so se pred podpisom dogovora odločili, da ga ne bodo podpisali.
Dogovor o višini povprečnine, ki predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, so podpisali minister za finance Klemen Boštjančič, predsednik Skupnosti občin Slovenije Gregor Macedoni in podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije Samo Turel. Iz Združenja občin Slovenije so pred podpisom dogovora sporočili, da ga ne bodo podpisali.
Fiksna povprečnina za prihodnje leto bo znašala 771,33 evra na prebivalca, kar je 46 evrov več kot letos. Zaradi višje povprečnine se za približno 5,7 milijona evrov zvišujejo tudi sredstva za uravnoteženje razvitosti občin.
Za variabilni del financiranja občin, namenjen odpravi nesorazmerij v financiranju občin in zmanjševanju razvojnih razlik, bodo občinam zagotovljena dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v letu 2023. Variabilni del bo tako skupaj znašal dodatnih 47,88 milijona evrov, in sicer se bo 75 odstotkov teh sredstev namenilo za odpravo nesorazmerij v financiranju občin ter 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik.
To pomeni, da bodo občine z izkazanim nesorazmerjem med prejetimi sredstvi iz dohodnine in stroški za izvajanje zakonskih nalog v zadnjih treh letih skupaj prejele 35,91 milijona evrov dodatnih sredstev, za zmanjševanje razvojnih razlik med občinami pa bi namenili še dodatnih približno 11,97 milijona evrov. V letu 2026 bo povprečnina znašala 775,29 evra.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Gregor Macedoni je po podpisu dogovora dejal, da je dobro delujoča občinska samouprava v interesu vseh državljanov in prav zato si občinska združenja vsako leto prizadevajo, da bo financiranje občinskih nalog čim boljše in da bodo pokriti stroški. “V zadnjih letih ugotavljamo, da je stroškov iz naslova upravljanja vseh zakonskih nalog več, kot imamo prihodkov. Prav zaradi tega seveda želimo ta znesek dvigniti čim višje. Letos smo dosegli lepo rast glede na preteklo leto,” je izpostavil.
Pozdravil je del dogovora, ki naslavlja probleme občin, kjer so razlike med stroški in prihodki največje, zato so v Skupnosti občin Slovenije podprli predlog, da večji del te razlike oziroma dodatka dobijo občine, ki so najbolj podfinancirane. Kot je dejal, so bila letošnja pogajanja zelo korektna, hkrati pa tudi vsebinska, letošnji dogovor pa je ocenil kot “izjemen v primerjavi z zadnjimi leti”.
Po besedah podpredsednika Združenja mestnih občin Slovenije Sama Turela so zadovoljni s podpisom in tem, kar so se na pogajanjih dogovorili. Kot je dejal, je dogovor prelomen za mestne občine, saj prinaša prilagoditev sistema financiranja občin, ki bo prinesel boljše finančno stanje za vse občine, ne samo za največje.
Poudaril je tudi, da je s podpisom tega dogovora bila dana tudi zaveza, da bo tak način financiranja in izračuna korektivnega dodatka vnesen tudi v novelo zakona o financiranju občin in bo podlaga za prihodnja pogajanja – tako za povprečnino in korektiv. “V združenju smo zadovoljni in verjamem, da je to dobra osnova za pogajanja v prihodnje,” je dodal Turel.
Minister Boštjančič: Vsakoletna pogajanja niso optimalna pot, postopek bomo poenostavili
S podpisom dogovora, ki sta ga podpisali dve občinski združenji, ki predstavljata kar 195 od 212 občin v državi, je zadovoljen tudi minister za finance Klemen Boštjančič. Dejal je, da so že na lanskih pogajanjih postavili nastavke za letošnji dogovor, to je formulo, preko katere se izračuna dodatek k povprečnini.
“S tem smo naslovili to težavo podfinanciranih občin, ki izhaja iz naslova storitev, ki jih občine opravljajo za državo. Že lani so bili nastavljeni nastavki za sistemske rešitve, ki bodo dolgoročno urejale financiranje občin. Vsakoletna pogajanja namreč niso optimalna pot, postopke je smiselno poenostaviti na način, da izračuni ne bodo temeljili na pogajanju, temveč na dogovorjenih formulah,” je izpostavil.
Po mnenju finančnega ministra je tak način boljši, saj je že vnaprej mogoče vedeti, kakšna bo osnovna povprečnina in kakšen bo dodatek za podfinancirane občine. Kot je dejal, je vladna stran na koncu pristala na predlog občin glede določitve tega dodatka. V ta namen je namenjen 1,5 odstotka zadnje znane dohodnine, sredstva pa se bodo delila tako, da bodo tri četrtine teh sredstev dobile podfinancirane občine, preostala četrtina sredstev pa se bo razdelila med vse ostale občine.
“Mi je pa zelo žal, da z nami na podpisu dogovora ne sedi še predstavnik Združenja občin Slovenije. Oni so predlagali malenkost drugačno formulo, in sicer, da bi podfinancirane občine dobile dve tretjini teh sredstev, eno tretjino pa občine, ki problema s financiranjem nimajo. Temu predlogu je vladna stran nasprotovala,” je še dodal minister za finance. Po njegovem prepričanju je pomemben izplen tega dogovora tudi to, da se bosta formuli za izračun povprečnine in dodatka podfinanciranim občinam dodali v zakon o financiranju občin in bo to olajšalo pogajanja v prihodnje.
Združenje občin Slovenije zavrnilo podpis dogovora
Predsedstvo Združenja občin Slovenije pa se je odločilo, da dogovora ne podpišejo, je za STA pojasnil predsednik združenja Robert Smrdelj. Predlagana povprečnina v višini 771,33 evra za leto 2025 in 775,29 evra za leto 2026 je po njegovih besedah nesorazmerno nizka. Spomnil je, da so v združenjih predlagali povprečnino v višini 818 evrov, čeprav bodo stroški za izvajanje nalog po izračunih presegali 870 evrov na prebivalca v povprečju, predlagana povprečnina pa je za 100 evrov nižja. “Zelo neresno je na kaj takega pristati, ker vemo, da so občine s povprečnino stisnjene v kot,” je dejal.
Prav tako pa se ne strinjajo z načinom delitve dodatnih sredstev za občine, ključ za delitev je po njihovem prepričanju nedorečen, ne temeljni na preverjenih izračunih, pri tem je veliko neznank in dilem, zato ga ne morejo podpreti. Po Smrdeljevih besedah je bila ideja, da se sredstva razdelijo na čim bolj učinkovit način, da jih dobijo tisti, ki imajo največje težave, a je dikcija v dogovoru zelo splošna in ni jasno, po kakem ključu se bodo sredstva delila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje