Menu Item
Požari so lahko uničujoči za biotsko raznovrstnost prizadetega območja, še posebej kadar so posledica suše in visokih temperatur, ki že same po sebi pomenijo stres za vse organizme, tako živali kot rastline, so ob silovitem požaru, ki divja na Krasu, pojasnili na Zavodu RS za varstvo narave.
V obsežnih požarih so ogrožene prav vse živalske vrste, še najbolj pa večje, kot so zajci, lisice, srne, volkovi ali medvedi in ptice. Kot so pojasnili na zavodu za varstvo narave, so rastline prav zdaj v najaktivnejšem obdobju, živali pa imajo praviloma mladiče, ki so le delno sposobni samostojnega življenja. Živali, ki to zmorejo, se bodo pred ognjem umaknile, a so zmedene, ker so mladiči počasnejši, pa so najbolj življenjsko ogroženi samice in njihovi mladiči.
Živali se ob tem pred ognjem lahko umaknejo tudi v naselja, v bližino ljudi, zato lahko pozneje nastajajo konflikti tudi tam. Za prostoživeče živali je zadolžena država, vendar po podatkih zavoda za varstvo narave z izjemo gašenja in reševanja, ko gasilci sami pomagajo tudi ranjenim in zmedenim večjim živalim, sistemskega pristopa ni.
Ob tem ne gre pozabiti na strupene pline, ki so prav tako kot za ljudi nevarni za živali, zato vse živali, ki ne zmorejo hitrega umika, v požaru izgubimo. To še posebej velja za ogromno število mikroživali, prebivalce gozdnih tal, zaradi katerih je sicer spomladi prepovedano požiganje trave. Velika težava na pogoriščih je tudi razrast invazivnih tujerodnih vrst, ki so ena največjih groženj biotski raznovrstnosti, poudarjajo na zavodu.
Kot so ob tem pojasnili na Civilni zaščiti za severno Primorsko, pristojne službe na Krasu rešujejo tudi živino.
Najranljivejše vrste so lahko izgubljene
Po požaru prizadeto območje ne more več nuditi enakih pogojev kot pred požarom, zato živi organizmi tam niso več enaki. Proces ponovnega oživljanja sicer z leti pride, a če so bile na nekem območju prej prisotne tudi redke vrste, ki zahtevajo točno določene pogoje, ali so celo medsebojno odvisne, so lahko najranljivejše tudi izgubljene.
“Težko je napovedati, ali se bodo v prihodnosti spet vzpostavili enaki pogoji, posebej v tem času, ko smo priča hitrim podnebnim spremembam,” so opozorili na zavodu.
Kot je za STA povedal vodja območne enote Nova Gorica Klavdij Bajc, je bilo v preteklosti na Krasu že nekaj zelo velikih požarov, eden večjih julija 2006, ko je na območju Šumke, Železnih vrat in Trstelja pogorelo 950 hektarjev površin. Območje se je po nekaj letih zaraslo in vzpostavlja se ekosistem, podoben predhodnemu, vključno z vračanjem živalskih vrst, vendar je to dolgotrajen proces, ki lahko traja več desetletij.
“Del območja, ki trenutno gori, je varovan v sklopu Nature 2000 in bo vsaj nekaj časa prizadeto. Je pa v naravi vedno tako, da izpraznjena območja hitro zasedejo organizmi, ki so na to prilagojeni, zato se bo vsaj neko življenje kmalu vrnilo tudi tja. Najbolj je prizadet rastlinski svet, saj rastline in drevesa potrebujejo kar nekaj časa, da ponovno zrastejo,” je dodal Bajc. Ob tem je kot zanimivost dodal, da so po zadnjem požaru na Cerju pred tremi leti ugotovili, da se je precej zmanjšala populacija ene od vrst metuljev.
Iz zavoda SVSP – Slovenian Vets for Stray Pets so medtem že sporočili, da živalim s prizadetega območja nudijo veterinarsko oskrbo, namestitev, prevoz, hrano in opremo. Na pomoč pa bodo priskočili tudi prostoživečim živalim. Če kdorkoli z območja, kjer trenutno divja največji požar v zgodovini Slovenije, potrebuje pomoč, lahko to zavodu SVSP sporoči na elektronski naslov [email protected] ali z njimi kontaktira prek družbenega omrežja Facebook.
Tudi v Društvu za zaščito konj so že izrazili pripravljenost pomagati. “Če kdo potrebuje svojega konja ali konje prestaviti in nima kam, lahko nudimo prostor za ta čas, ko divja požar,” so zapisali na Facebooku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!