Napoved, da nas jutri čaka pozeba, ni presenetljiva, saj ta v zadnjem desetletju praktično vsako leto prizadene slovenske sadjarje in kmete. Škoda je ogromna in se meri v stotinah milijonov evrov, prav tako so visoka izplačila države za ta namen. Kljub možnim subvencijam so oroševalni sistemi, ki lahko ščitijo pred pozebo, nameščeni na zgolj 223 od 4.400 hektarjev intenzivnih sadovnjakov.
Napoved, da nas jutri čaka pozeba, ni presenetljiva. Zaradi vse toplejših zim in začetkov pomladi rastline v zadnjih letih zacvetijo prej, padec temperatur pa jih nato močno poškoduje in zdesetka pridelek. Zgodba se v zadnjem desetletju ponovi praktično vsako leto, jutrišnja pozeba pa bo že druga letošnja.
Prvo letošnjo škodo zaradi pozebe so kmetijski svetovalci popisali že v marcu, so spomnili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Med 18. in 21. marcem je padec temperature najhuje prizadel Primorsko, predvsem nižje lege Goriških brd, Vipavske doline, Krasa in Slovenske Istre. Škodo zaradi pozebe so utrpeli tudi na območju Pomurja, Štajerske in Dolenjske. Prizadeti nista bili le Gorenjska in osrednjeslovenska regija.
Največ škode je pozeba povzročila na zgodnje cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, breskve in nektarine, kaki, zgodnje sorte hrušk in jablane, a ogrožena ni samo pridelava sadja. Od jagodičevja so bile najbolj prizadete maline, škodo so utrpeli šparglji ter celo v rastlinjakih posajena zelenjava. “Govorimo o kumarah, paradižniku, bučkah in papriki, kar je že posajeno v zaščitenih prostorih,” je naštel Vasja Juretič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Vsako leto ista zgodba
V zadnjih desetih letih je pozeba svoj davek terjala praktično vsako leto. Kot pravijo na Arsu, je bilo najhuje v letih 2016 (konec aprila), 2017 (20.–22. april), 2020 (konec marca), 2021 (druga dekada marca ter 6.–8. april) in 2024 (med 17. in 22. aprilom).
Kot podatke povzemajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je bila v letih 2016, 2017, 2021 in 2023 zaradi velike škode po pozebi izplačana državna pomoč po zakonu za odpravo posledic naravnih nesreč. Kot so pojasnili na ministrstvu, do leta 2023 po omenjenem zakonu ni bilo mogoče pridobiti pomoči za odpravo posledic tistih naravnih nesreč (pozeba, neurja s točo), za katere je bila omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.
“Ker pa je pozeba v letih 2016, 2017 in 2021 povzročila zelo veliko gospodarsko škodo v sadjarstvu in vinogradništvu, so bili sprejeti trije interventni zakoni, v okviru katerih se je pomoč namenila tistim kmetijskim gospodarstvom, ki so bila najbolj prizadeta,” so pojasnili. Leta 2023 so nato omenjeni zakon spremenili, tako da je zdaj mogoče pridobiti državno pomoč tudi, če je za isto naravno nesrečo omogočeno sofinanciranje zavarovalne premije.
Škoda je ogromna, prav tako pa so visoka izplačila države za ta namen. V letu 2016 je pozeba povzročila za 44 milijonov evrov škode, izplačanih je bilo slabih 3,5 milijona evrov. Naslednje leto je bila škoda ocenjena na 46 milijonov, izplačane pomoči je bilo 5,7 milijona. Leta 2021 je bilo škode za 40 milijonov, pomoči pa 5,7 milijona. Leta 2023, ko je kmetijstvo trpelo tudi zaradi poplav in neurij s točo, je bila v dveh pozebah škoda ocenjena na več kot 13 milijonov evrov, izplačanih je bilo okrog 2,5 milijona evrov pomoči. Zaradi pozebe leta 2023 je bila kmetijska proizvodnja zmanjšana za 80 odstotkov ali več v 70 občinah.
Mimogrede, v edinem od zadnjih let, ko pozebe ni bilo, leta 2022, je bila škoda v kmetijstvu zaradi suše ocenjena na ogromnih 240 milijonov evrov, izplačanih pomoči pa je bilo za slabih 30 milijonov evrov.
Ogrožena prehranska varnost: zakaj se ne zaščitimo?
V Sloveniji je dobrih 12.000 hektarjev sadovnjakov, od katerih je 4.400 hektarjev intenzivnih in 7.800 ekstenzivnih. Skrb vzbujajoči pa so podatki o tem, koliko jih je zaščitenih. Oroševalni sistem, ki lahko ščiti pred pozebo, ima le 223 hektarjev intenzivnih nasadov, torej manj kot 5 odstotkov.
Ob teh podatkih ne preseneča, da je stopnja samooskrbe s sadjem (in tudi zelenjavo) iz leta v leto manjša. Leta 2000 je bila stopnja samooskrbe s sadjem po podatkih Statističnega urada (SURS) 66-odstotna, od leta 2007 naprej pa se ni dvignila nad 50 odstotkov. Leta 2020 je bila 36-odstotna, leta 2021 komaj 14-odstotna, leta 2022 29-odstotna in leta 2023 le 16-odstotna. To pomeni, da smo močno odvisni od uvoza, cene za potrošnike pa se zvišujejo.
SURS
Da bi zaščitili sadje in zelenjavo pred vse pogostejšimi pozebami, lahko pridelovalci dobijo pomoč Programa razvoja podeželja, ki je deloma financiran z evropskim, deloma z državnim denarjem. Iz sklada se sofinancira postavitev oroševalnih oziroma protislanskih sistemov. V zadnjih desetih letih so zaščito s pomočjo tega programa postavili na 28 slovenskih kmetijah, ki so skupaj dobile dobrih 563 tisoč evrov, s čimer je bil na novo zaščiten 101 hektar sadovnjakov.
Zakaj zgolj toliko? “Eden ključnih razlogov, zakaj se več kmetov ne prijavlja na razpise za vzpostavitev oroševalnih sistemov, je omejen dostop do ustreznih vodnih virov,” pojasnjujejo na KGZS. “Za oroševanje je namreč potrebna velika količina vode, pri čemer ni vsak vodni vir primeren za ta namen, poleg tega pa so številni viri težko dostopni ali jih ni,” so povedali in opozorili, da je postopek pridobitve dovoljenj zapleten in dolgotrajen, saj jih je treba dobiti celo vrsto, od legalizacije vodnega vira do odločbe o namakanju.
Kot pravijo, postopek zaščite z oroševanjem tudi ni primeren za vse lege sadovnjakov in vse sadne vrste. “Kasnejše taljenje ledu in posledično velika količina vode lahko zaduši korenine in povzroči propad sadovnjaka. Oroševalni sistemi seveda zahtevajo velike finančne investicije, kar za marsikaterega sadjarja predstavlja preveliko breme,” so dodali.
Na ministrstvu poudarjajo, da bo denar za zaščito pred pozebo na voljo še v več razpisih. Nosilci majhnih kmetij se lahko prijavijo na razpis za naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, ki bo odprt 28. maja 2025. “Vlagatelji bodo lahko med drugim pridobili podporo tudi za naložbe v protislansko zaščito, ki jo podpiramo na dva načina, kot nakup opreme za oroševanje trajnih nasadov v okviru naložbe v izgradnjo novega namakalnega sistema oziroma kot nakup kmetijske mehanizacije, ki je namenjena protislanski zaščiti (npr. ventilatorji za mešanje zraka, naprave za segrevanje zraka),” so pojasnili.
Dodali so, da bo ministrstvo v kratkem objavilo še dva javna razpisa za omenjene naložbe, enega za kmetije ter drugega za pravne osebe in samostojne podjetnike. En sklop razpisov bo namenjen tudi naložbam v trajne nasade za ureditev protislanske zaščite.
Katero sadje je najbolj ogroženo?
Kot pojasnjujejo na agenciji za okolje (Arso), je letošnji vegetacijski razvoj zaradi obilice toplote februarja pospešen za 10 do 14 dni, kar je povečalo tveganje za pozebo. Katera drevesa so najbolj ogrožena:
Marelice: so v začetnih fazah razvoja plodov (Obala, Vipavska dolina), drugod zaključujejo s cvetenjem. Kritična temperatura: –0,5°C.
Breskve: na Primorskem so v začetnih fazah razvoja plodov, drugod so v različnih fazah cvetenja. Kritična temperatura: –2,2 °C (polno cvetenje); –1 °C (debelitev plodov).
Češnje: v različnih fazah razvoja socvetij in cvetenja. Kritična temperatura: –4,5 °C (odpiranje brsta); –1,7 °C (polno cvetenje).
Jablane: v različnih fazah razvoja socvetij. Kritična temperatura: –4 °C (odpiranje brsta).
Hruške: na Primorskem v začetnih fazah cvetenja, drugod v različnih fazah razvoja socvetij. Kritična temperatura –1,6 °C (polno cvetenje); –6 °C (odpiranje brsta).
Vinska trta: je v različnih fazah odganjanja. Kritična temperatura –8 °C (nabrekanje brsta); –2 °C (odpiranje brsta).
Nezaščiteni mladi poganjki ali zgodnje sadike lahko pozebejo. Občutljive vrste, kot je kaki, lahko pomrznejo že pri temperaturi pod 0 °C, tudi če so brsti zaprti.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje