Menu Item
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v začetku tedna obiskal občine Škocjan, Sevnica in Radeče, kjer se je srečal z župani in odprl Varuhov kotiček. V Škocjanu so ga seznanili s težavami, ki jih imajo s posameznimi Romi. Ob tem je Svetina poudaril, da pozitivna diskriminacija romske manjšine ne more diskriminirati pravic večinskega prebivalstva. Kaj točno je varuh želel poudariti s to izjavo?
Kot je v izjavi za medije po sestanku z vodstvom škocjanske občine dejal varuh človekovih pravic Peter Svetina, ima romska populacija zakonodajo, ki jo ščiti, “vendar pozitivna diskriminacija ne more diskriminirati pravic večinskega prebivalstva“, pač pa je treba najti pravo ravnovesje. “Prav tako zaščitna zakonodaja romski populaciji ne daje prostih rok za kazniva dejanja,” je dejal.
Slovenija je po besedah Varuha pravna država, pri čemer pravo velja enako za vse. “Za kazniva dejanja so predvidene sankcije in ne glede na to, iz katerega kroga človek prihaja, mora to veljati enako za vse,” je dejal.
Ko gre za reševanje vprašanj, povezanih z Romi, Svetina od države pričakuje in zahteva, da opravi svoje delo, saj lokalna skupnost ne more biti tista, ki bo sama nosila vso breme. “Navsezadnje imamo državne organe, kot so center za socialno delo, policija in ostali, ki morajo biti aktivni na tem področju,” je dejal. Da je nujno aktivno reševanje težav, povezanih z Romi, bo Varuh, kot je dejal danes, opozoril tudi vlado in pristojna ministrstva: “Tukaj zagotovo lahko pričakujete našo nadaljnjo aktivnost.”
Na urad varuha človekovih pravic smo naslovili vprašanje, kateri ukrepi pozitivne diskriminacije romske manjšine po mnenju varuha diskriminirajo oziroma bi lahko diskriminirali pravice večinskega prebivalstva.
Odgovorili so nam, da je želel Peter Svetina v svoji izjavi poudariti, da posebno varstvo, ki ga romski skupnosti v 65. členu podeljuje slovenska ustava, ne pomeni varstva pred sleherno odgovornostjo za protipravno ravnanje.
“Običaji in navade romske skupnosti nikakor ne opravičujejo nezakonitih dejanj. Nanje se morajo odzvati policija in pristojni organi. Institucija Varuha se je na lastno iniciativo že pred časom posvetila vprašanju neučinkovitosti kaznovalnega prava v zvezi z Romi, saj je prejela kar nekaj informacij o tem, da naj bi se varnostna situacija v romskih naseljih in v nekaterih občinah predvsem na jugovzhodu države poslabševala,” so zapisali v svojem odgovoru.
Ob tem so dodali, da se tamkajšnje večinsko prebivalstvo pogosto sooča z občutki strahu in nemoči, posledično pa naj bi imela romska skupnost pri kazenskih oziroma prekrškovnih obravnavah privilegije in ugodnejšo obravnavo.
Težave pri reševanju omenjene problematike pa ima tudi policija, ki dobiva veliko anonimnih prijav, ki pa ne morejo pripeljati do epiloga brez pričanja. Pogoste zavržbe kazenskih ovadb vplivajo tudi na ponovitve dejanj, pogojne obsodbe pa nimajo večjega vpliva. Sodišča se za zaporne kazni ne odločajo. Policija med drugim opozarja tudi na pomanjkanje vzgojnih ukrepov, ki bi pozitivno vplivali na mladoletne storilce kaznivih dejanj, da teh ne bi več ponavljali.
Kot so nam pojasnili v uradu varuha človekovih pravic, ta že več let opozarja na nujnost sprejetja zakona, ki bi celovito uredil obravnavo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, a do tega doslej še ni prišlo.
“Peter Svetina poudarja pomen občutljivosti sobivanja romskega in večinskega prebivalstva, kjer se morajo vsi počutiti sprejete, slišane in varne. Žal ob obiskih na terenu in na podlagi obravnavanih pobud zaznava številne težave sobivanja romskega in večinskega prebivalstva. Po mnenju Varuha je zato dolžnost države, da s pozitivnimi ukrepi omogoča varno sobivanje in hkrati ščiti tako pravice romske skupnosti in večinskega prebivalstva,” še pravijo v uradu varuha.
Varuh človekovih pravic je sicer namenil veliko pozornosti tudi problematiki romskih prisilnih porok, ki jih razume kot obliko nasilja nad ženskami in moškimi, nasilja v družini oziroma nasilja nad otroki in trgovine z ljudmi. Vsi našteti primeri kažejo na resne kršitve človekovih pravic.
“Številni potrebni ukrepi in aktivnosti na področju reševanja romske problematike in zagotavljanja pravic romske skupnosti v Sloveniji že leta ne dosežejo prepotrebnega napredka. Še več, stanje se mestoma celo poslabšuje, eden izmed razlogov za to pa je gotovo okoliščina, da se v Sloveniji stanja in napredka oziroma nazadovanja pri skrbi za pripadnike romske skupnosti ne spremlja,” so zapisali v varuhovem uradu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje