Menu Item
Ker ko te sredi noči infarkt, ni več pomembno, kakšen je tvoj družbeni status, ni pomembno, katere zasebne zdravnike poznaš in ali si jih lahko privoščiš, ampak ali bo do tebe prišel dežurni zdravnik oz. te bodo pripeljali v urgentni center, je v pozivu ministrstvu za zdravje zapisal Rok Petrovčič, dr. med., ki je zaposlen na urgentnem centru UKC Maribor. Na Zdravniški zbornici Slovenije namreč opozarjajo, da je mreža nujne medicinske pomoči pri nas zastarela in potrebuje takojšnjo izvedbo že pripravljenih rešitev.
“Zdravniška zbornica Slovenije že več let opozarja na sistemske napake in nujne spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči v državi. Kronično pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji je v kombinaciji s poletno organizacijo dela in odsotnostjo zaposlenih zaradi okužb s koronavirusom v teh dneh ponovno privedlo do stanja, ko posamezni zdravstveni domovi težko zagotavljajo neprekinjeno delovanje sistema nujne medicinske pomoči,” so na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) zapisali v pozivu ministrstvu za zdravje.
Kot so pojasnili v nadaljevanju, so se projekta preobrazbe in sistemske prilagoditve mreže že lotili, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je zanj že odobril sredstva, a pristojni na ministrstvu za zdravje projekta niso izpeljali tako, kot je bilo sprva načrtovano. Pilotni projekt bi moral luč dneva ugledati v Kočevju, kjer se sicer prav te dni spopadajo s težavami pri zagotavljanju dežurstva zdravnikov. “Kot odziv na alarmantne pozive s terena so izvajalci znova z ministrstva za zdravje dobili ‘nasvet’, naj se dogovorijo kar sami med sabo,” so še zapisali v pozivu zdravniške zbornice.
Kot so pojasnili na ZZS, so že leta 2018 sprejeli konsenz reprezentativnih strokovnih teles glede načina nujnih posodobitev mreže nujne medicinske pomoči in dežurne službe ter ga skupaj s pilotnim projektom posredovali na ministrstvo za zdravje. Mreža nujne medicinske pomoči in dežurne službe je namreč že vrsto leta zastarela in neadekvatna tako glede na realne možnosti zagotavljanja potreb prebivalcev kot tudi standarde Evropske unije. Na ministrstvu za zdravje so predlog pilotnega projekta sprejeli, a niso izpeljali skladno z dogovorom. Kot so z besedami ZZS pojasnili na ministrstvu, naj bi bil razlog za to pomanjkanje zdravniškega kadra.
Po podatkih EU sicer v Sloveniji za doseganje evropskega povprečja umanjka okoli tisoč zdravnikov, a so spremembe mreže nujne pomoči zaradi bolnikov prepotrebne. “Odprite predale na ministrstvu in lotite se dela, bolniki ne morejo več čakati,” so še zapisali v pozivu ZZS, češ da so vse strokovne podlage za zagotavljanje potrebnih sprememb že poslali pristojnim.
V Zdravstvenem domu Kočevje pretekli konec tedna v treh nočnih izmenah niso zmogli zagotoviti prisotnosti zdravnikov. Kot so zapisali na svoji spletni strani, kljub večtedenskemu trudu tako 24-urne nujne medicinske pomoči ne morejo nuditi, o kadrovskih težavah pa so že obvestili tudi ministrstvo za zdravje. “Verjamemo, da gre za izredne okoliščine in da bo običajen sistem vzpostavljen v najkrajšem času,” so še zapisali na spletni strani in dodali, da so na različne naslove naslovili več kot 20 pozivov, a so bili žal vseeno neuspešni. V tem času so zagotovili okrepljeno reševalno službo in ekipe, ponoči pa so sodelovali z Zdravstvenim domom Ribnica, ljubljansko urgentno službo in centrom 112.
Kaj pomeni trenutno stanje v praksi?
“Nujna medicinska pomoč naj bi v nasprotju z drugimi področji medicine zagotavljala storitve 24/7. In jih, z veliko dobre volje posameznikov. Nas se toliko ne dotika vprašanje čakalnih vrst in opredeljenih bolnikov, ker moramo pregledati v vsakem trenutku vse. In bolj škripa v drugih področjih zdravstva, bolj smo na udaru mi kot varnostna mreža za zdravje populacije,” je v osebni izpovedi zapisal Rok Petrovčič, dr. med., ki je zaposlen na urgentnem centru mariborskega univerzitetnega kliničnega centra. “To se je pokazalo med epidemijo, kjer smo bili ne glede na vse dostopni ves čas. Zato je treba vložiti čas in razmislek v reorganizacijo NMP, da bomo lahko še naprej zagotavljali oskrbo. Ne samo obvezni minimum, ampak kvalitetno, mednarodno primerljivo urgentno medicino. Če bi vsaka vlada vsaj malo pomagala pri razvoju NMP, bi v nekaj letih lahko naredili velike premike,” je še dodal.
“Ker ko te sredi noči infarkt, ni več pomembno, kakšen je tvoj družbeni status, ni pomembno, katere zasebne zdravnike poznaš in ali si jih lahko privoščiš, ampak ali bo do tebe prišel dežurni zdravnik oz. te bodo pripeljali v urgentni center. In takrat si želiš, da te bo oskrbel spočit in motiviran tim, ker je to edina ekipa, ki je takrat na voljo,” je še ponazoril Petrovčič in poudaril, da je vlaganje v nujno medicinsko pomoč ekvivalentno vlaganju v zdravje populacije v najhujših trenutkih in najhujših bolezenskih stanjih.
(O NUJNOSTI SPREMEMB NMP) @Rok5rovcic Ko te sredi noči infarkt, ni več pomembno, kakšen je tvoj družbeni status, ni pomembno katere zasebne zdravnike poznaš in ali si jih lahko privoščiš, ampak bo do tebe prišel dežurni zdravnik oz. te bodo pripeljali v urgentni center.
— Zdravniška zbornica Slovenije (@zdravniska) July 21, 2022
Na ministrstvo za zdravje smo poslali vprašanja, kako bodo ukrepali glede novega poziva Zdravniške zbornice Slovenije ter zakaj načrtovanega projekta niso izvedli tako, kot je bil prvotno zastavljen. Pojasnili so nam, da problematika delovanja mreže nujne medicinske pomoči, vzpostavljanja urgentnih centrov in satelitskih urgentnih centrov traja že več let. Dodali so, da imajo na ministrstvu jasne načrte za ureditev tega področja, a jih bodo skupaj z lokalno skupnostjo in preostalimi deležniki iskali in predstavili po jesenskih lokalnih volitvah. “Če bomo z deležniki našli konsenz, bomo sistemske rešitve uveljavili prihodnjo pomlad,” so še zapisali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!