Pozor: tatovi koles so spet na pohodu, preiskanost ostaja nizka

Foto: PROFIMEDIA

Vsako leto v državi prijavijo okoli 3.000 kraj koles, število ukradenih pa je zagotovo višje. Preiskanost tatvin koles je relativno nizka. Kaj lahko storimo?

Prišli so topli dnevi, z njimi pa vedno večje število kolesarjev na naših cestah (in včasih pločnikih ali conah za pešce – ampak o tem morda kdaj drugič).

V nizki preži pa so žal tudi tatovi koles. Še posebej se zdi, da so tatvine koles “nacionalni šport” v slovenski prestolnici. Avtorju tega prispevka so recimo v kratkem času odtujili dve zaklenjeni kolesi. Enega iz domače kolesarnice v bloku, drugega pa parkiranega na stojalu za kolesa v strogem centru mesta.

Tatovi koles niso izbirčni

“V Sloveniji je ukradenih oziroma prijavljeno pogrešanih letno okoli 3.000 koles,” so nam sporočili iz slovenske policije, na katero smo naslovili nekaj vprašanj na to temo.

Ob tem so poudarili, da tatovi koles niso izbirčni; kradejo vse vrste koles, ne glede na vrednost in znamko. Zanje je najpomembnejše, da je njihov podvig čim lažji. “Zato vam svetujemo, da raje dobro zavarujete svoje kolo in ne ponujate priložnosti nepridipravom,” so še zapisali.

Število tatvin je nekako sorazmerno z razširjenostjo uporabe koles. Tako je povsem razumljivo, da je največ tatvin v mestnih središčih. Poleti jih je več kot pozimi. Policija pri tem obravnava tako kraje koles na odprtih območjih kot iz stavb, kolesarnic, z vozil …

Preiskanost je še vedno nizka. Tudi zaradi slabih opisov ukradenih koles.

Po podatkih policije se preiskanost kaznivega dejanja tatvin in velikih tatvin zadnja leta giblje pri okoli 8 odstotkih, kar je relativno malo. Eden od vzrokov so tudi pomanjkljivi opisi ukradenih koles ob prijavi.

“Po naših ocenah le okoli 40 odstotkov lastnikov koles poda karakteristike o odtujenem kolesu, na podlagi katerih je identifikacija lahko nedvoumna,” so zapisali pri policiji. Zato lastnikom koles svetujejo, da si že ob nakupu zabeležijo in shranijo čim več podatkov o kolesu – več o tem spodaj. Več kot je podatkov, večja je možnost, da bodo kolo ob najdbi identificirali in ga vrnili lastniku. Veliko koles je namreč najdenih kot zapuščenih, saj jih tatovi včasih uporabijo le kot transportno sredstvo, potem pa jih zavržejo. Takšna kolesa pri policiji evidentirajo kot najdena, in če ne morejo ugotoviti lastnika, jih kasneje prodajo na dražbi najdenih stvari.

Policija pri preiskavah ukradenih koles sodeluje tudi z lokalnimi službami, kot so redarske, komunalne in zasebne varnostne službe.

Nasveti za varovanje koles

Kolo, ki dlje časa ni v uporabi, hranite v zaklenjenem prostoru.

Če ga morate pustiti na prostem, naj bo prostor obljuden in dobro razsvetljen.

Zaklenite ga z dobro ključavnico! Ključavnice slabše kakovosti za tatove koles niso nikakršna ovira. Najbolje je, če kolo priklenete k ograji (hkrati za okvir kolesa in eno od koles). Ključavnice kupujte v za to namenjenih specializiranih trgovinah, kjer vam bodo o zaščiti tudi primerno svetovali, svetujejo pri policiji. Kolo naj bo vedno priklenjeno ob stabilen predmet čez okvir kolesa in pnevmatike. Na takšen način naj bodo zaklenjena tudi kolesa v kolesarnicah ali kletnih prostorih.

Novejše ključavnice, ki so dostopne na trgu, pa ponujajo tudi že drugačne oblike zaščite, kjer ključavnica zazna premike kolesa in to javi uporabniku v aplikacijo na mobilnem telefonu.

Zapišite si podatke o kolesu in ga fotografirajte (znamko, model in barvo kolesa, tudi tip sestavnih delov – pedal, ogrodja, prestav, zavor; morebitne posebnosti, individualne znake in poškodbe, dodatno opremo …); če kolo na okvirju nima serijske številke, jo dajte vgravirati. Pri opisu si lahko pomagate z obrazcem “Podatki o lastniku in kolesu”, ki ga najdete na spletni strani policije.

Če vam ukradejo kolo, tatvino prijavite policiji, smiselno pa je pregledati tudi seznam najdenih predmetov na spletni strani policije.

Še nekaj dodatnih nasvetov najdete tudi v našem članku “6 enostavnih nasvetov, kako zaščititi kolo pred krajo, predvsem v Ljubljani“.

V Ljubljani stojal za okoli 10.000 koles, varne kolesarnice skoraj nihče ne uporablja.

Iz Mestne občine Ljubljana (MOL) so nam sporočili, da obravnava tatvin koles ni v primarni pristojnosti Mestnega redarstva in da s podatki, ki bi bili povezani s pojavnostjo ali prevencijo tatvin, ne razpolagajo.

So pa dodali, da sodelujejo s policijo. Poudarili so, da je na območju mestne občine nameščenih veliko stojal za kolesa, kjer lahko uporabniki parkirajo in zaklenejo okoli 10.000 koles. V garažni hiši Kongresni trg je tudi brezplačna varovana kolesarnica, kjer je prostora za okoli sto koles, dostopna pa je s kartico Urbana, Žal pa je zasedenost javne kolesarnice pod Kongresnim trgom le med 5 do 10 odstotki. “Lahko rečem, da se ta kolesarnica ne uporablja,” je na posvetu, ki ga je marca organizirala Ljubljanska kolesarska mreža, dejal ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič.

“Prav tako je zelo razširjena mreža BicikeLJ, ki predstavlja ugodno in trajnostno rešitev mestnega transporta ter zmanjšuje potrebo po rabi lastnega kolesa,” do dodali pri MOL.

Ljubljanska kolesarska mreža: premalo je ustreznih in varovanih parkirišč za kolesa

Nevladna organizacija Ljubljanska kolesarska mreža (LKM) je do števila, predvsem pa ustreznosti parkirišč za kolesa, bolj kritična.

Na naše vprašanje, ali je po njihovem mnenju v Ljubljani dovolj parkirišč za kolesa, so odgovorili, da “zagotovo ne, čeprav se z vidika javnih kolesarskih stojal situacija izboljšuje.” Po njihovem mnenju parkirišč primanjkuje predvsem v stanovanjskih/blokovskih soseskah, pri delodajalcih in ostalih večjih generatorjih prometa.

“Poleg samega števila parkirišč je izziv tudi kakovost obstoječih, saj so prepogosto (sploh v blokih) na neustreznih in neprivlačnih lokacijah (npr. temne, majhne kleti), s slabo dostopnostjo (npr. stopnice, več vrat …) ali pa so sama stojala neprimerna in ne omogočajo priklepanja tako okvirja kot koles,” so zapisali pri LKM.

Po njihovem mnenju je problem tudi v tem, da v Ljubljani praktično ni varovanih javnih kolesarnic, “tista pod Kongresnim trgom pa je bolj zasilna rešitev,” so zapisali in dodali, da predvsem ni dovolj parkirišč za e-kolesa, ki so navadno večje vrednosti in ki bi potrebovala tudi polnilnice.

O problemu varnega parkiranja koles so marca v centru Rog organizirali tudi posvet, delajo pa tudi na pilotnem projektu postavitve kolesarskega boksa za 6 koles.

O zanimivem načinu odvračanja tatov koles v svoji knjigi Videni piše slovenski antropolog dr. Dan Podjed. Omenja primer iz britanskega Newcastla, kjer se prav tako soočajo s to problematiko. V univerzitetnem kampusu so na krajih, od koder je izginjalo največ koles, pritrdili opozorilne plakate s fotografijo oči in napisom: “Tatovi koles, gledamo vas!” Parkirišča so spremljali leto dni in ugotovili, da se je število kraj zmanjšalo kar za 62 odstotkov.

Medtem pa se je na krajih, kjer takšnih tabel ni bilo, število kraj koles v istem času povečalo, in sicer za 65 odstotkov. “Avtorji raziskave so ob tem zapisali, da za preprečevanje kriminalnih dejanj ni vedno treba postaviti dejanskih nadzornih sistemov, saj lahko že namig, da nas kdo gleda, vpliva na navade in preusmeri slabe namene,” piše Podjed.