Pravna mreža: ukrepi iz Šutarjevega zakona predstavljajo resen poseg v človekove pravice

Predlog Šutarjevega zakona po mnenju Pravni mreži za varstvo demokracije vzbuja resne pomisleke že zaradi hitrosti in tajnosti njegove priprave. Prav tako posega na več različnih pravnih področij, glede na obseg in težo predlaganih sprememb pa bi bilo nujno treba izvesti razpravo z relevantnimi deležniki, strokovno javnostjo in civilno družbo, so prepričani.

Z vidika načela pravne države je tudi nedopustno, da se tako obširni in resni represivni ukrepi sprejemajo in uvajajo ad hoc in kot "poskus" brez resnega premisleka. To velja še toliko bolj, ker številni ukrepi resno posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine ter jih zmanjšujejo, so dodali.

Predlog zakona med drugim širi nabor možnosti, kdaj lahko policija brez odredbe sodišča vstopi v tuje stanovanje. V pravni mreži ob tem opozarjajo, da je stanovanje in z njim povezano varstvo posameznikove zasebnosti ena najbolj varovanih ustavnopravnih dobrin, posegi izvršilne veje oblasti brez predhodnega sodnega nadzora pa morajo biti zato posebej omejeni.

Od ukrepov, ki širijo naloge in pooblastila policije, je z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin po njihovem mnenju posebej problematičen tudi ukrep, ki uvaja možnost uporabe tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih. Ocenjujejo, da je določba o tem pomensko preširoka in preveč nedoločna.

Poleg ukrepov, ki širijo naloge in pooblastila policije, so po navedbah pravne mreže še zlasti problematični ukrepi na področju pravosodja oziroma kaznovalnega prava, saj bistveno posegajo tako v materialno kot tudi v procesno kazensko zakonodajo. Še posebej pa so problematični ukrepi, ki predvidevajo odstop od določb kazenskega zakonika. Določbe so po njihovem mnenju sporne tako z vidika pravne varnosti in predvidljivosti ter načela zakonitosti v kazenskem pravu kot tudi z vidika načela enakosti.

V zvezi z začasno spremembo lažjih oblik tatvine in poškodovanja ali uničenja tuje stvari v prekrške pa izpostavljajo nesorazmerne zneske glob glede ne znesek odtujene ali poškodovane stvari.

V pravni mreži opozarjajo, da morajo vsi ukrepi, ki lahko predstavljajo resen poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, prestati tudi t. i. strogi test sorazmernosti, po katerem je treba presoditi, ali je konkretna zakonska ureditev primerna, nujna in sorazmerna v ožjem smislu. Ob preučitvi predloga zakona pa ugotavljajo, da je bila ta presoja pri posameznih predlaganih ukrepih pomanjkljiva oziroma je sploh ni bilo, pri čemer številni ukrepi najverjetneje ne bi prestali presoje njihove ustavnosti, so še zapisali.

Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je vlada sprejela na seji minuli teden, vsebuje pa nabor ukrepov za zagotavljanje varnosti. Zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. DZ bo o njem predvidoma odločal v ponedeljek, 17. novembra.