Pravna mreža vložila pobudo za oceno ustavnosti rubežev denarne socialne pomoči

Potem ko je Finančna uprava RS na podlagi (Furs) t. i. Šutarjevega zakona po novem letu začela izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov, so v Pravni mreži za varstvo demokracije vložili pobudo za oceno ustavnosti 8. člena omenjenega zakona. Šutarjev zakon namreč dovoljuje, da izvršbe posežejo tudi v denarno socialno pomoč, kar po mnenju pravne mreže krši številne pravice.

Pobudo za ustavno presojo vlaga devet oseb, vključno s petimi otroki, ki jim je Furs v januarju 2026 delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč na podlagi novembra lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. Šutarjevega zakona. Pobudniki so ob pomoči pravne mreže v sodelovanju z odvetniško pisarno Zakonjšek pobudo za presojo ustavnosti vložili na ustavno sodišče.

Pobudo vlaga devet oseb, vključno s petimi otroki

"Poseg v denarno socialno pomoč predstavlja sistemsko kršitev človekovih pravic, saj je prizadel več kot 1.000 posameznikov in posameznic z območja celotne države, ki so upravičeni do socialne podpore in so med najbolj ranljivimi prebivalci države," so v pravni mreži zapisali v obvestilu za javnost.

Po podatkih Fursa je bilo zgolj med 8. in 22. januarjem izdanih 1.674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči, Furs pa je pred kratkim tudi opozoril, da je v evidencah trenutno več kot 8.500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi. To pa pomeni, da bodo ob naslednjem predlogu za izvršbo tudi zanje izpolnjeni pogoji za rubež denarne socialne pomoči.

Prav zaradi tega pobudniki pozivajo ustavno sodišče, naj začasno zadrži izvajanje 8. člena Šutarjevega zakona do končne presoje njegove ustavnosti.

"Gre namreč za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, že sama narava pravice do denarne socialne pomoči, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale z nadaljnjim poseganjem v ta sredstva," so zapisali.

Med pobudniki je po navedbah pravne mreže družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je poseg pahnil v veliko eksistenčno stisko, rubeži na socialno pomoč pa ji grozijo tudi v prihodnje. Pobudnika ustavne presoje sta tudi samski osebi – pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima in bolnima staršema, in oseba s težavami v duševnem zdravju.

Pobudniki želijo začasno zadržanje izvajanja 8. člena zakona

Anonimizirano pobudo je pravna mreža poslala tudi varuhinji človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek. Po njihovi oceni namreč okoliščine obravnavane zadeve utemeljujejo potrebo po takojšnji in neposredni presoji izpodbijane uredite s strani ustavnega sodišča.

"Ker pa je zaradi (pre)ozke interpretacije neposrednega pravnega interesa v dosedanji ustavnosodni praksi dostop do Ustavnega sodišča tudi v primerih grobih sistemskih kršitev človekovih pravic posameznikom zelo otežen, vsebinsko presojo lahko zagotovi zgolj zahteva za oceno ustavnosti, vložena s strani Varuhinje kot privilegirane predlagateljice," so prepričani v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Ob tem so pozvali državne organe, da skladno s svojimi pristojnostmi uporabijo vse pravne možnosti, da se kršitve človekovih pravic odraslih in otrok nemudoma končajo, "saj je skrb za njihovo varovanje dolžnost vseh državnih organov, ne le ustavnega sodišča".