Pravniki o bojkotu referenduma: "Napačen zgled, ki slabi demokratično kulturo"

Volilci bodo 11. maja na referendumu odločali o zakonu, ki podeljuje dodatke k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Pobudnica referenduma je največja opozicijska stranka SDS, ki zakonu nasprotuje, ker ta po njenem mnenju peščici upokojencev prinaša neupravičene privilegije. "Tukaj gre za pomembno zadevo, gre za vprašanje pokojnin, ki zadeva več kot 650.000 naših državljank in državljanov," je prejšnji teden za POP TV povedal predsednik SDS Janez Janša.
Po njegovih besedah volilci na referendumu ne bodo odločali samo o pokojninah za umetnike, ampak tudi o usodi vlade Roberta Goloba. "S tem referendumom želimo zmanjšati mandat te škodljive vlade. Vsak, ki bo na referendumu glasoval proti, bo prispeval k temu, da se to stanje, ki ga sedaj imamo, in s katerim najmanj dve tretjini ljudi nista zadovoljnih, čim prej konča," je poudaril predsednik SDS.

Kot zavržne pa je Janša označil pozive premierja Roberta Goloba in ministrice za kulturo Aste Vrečko, da naj se volilci referenduma ne udeležijo. V Gibanju Svoboda in Levici so k bojkotu referenduma pozvali, ker menijo, da je usmerjen proti umetnosti in kulturi. Da je takšen referendum "sramoten" za državo, ki je nastala zaradi poguma, idej in dejanj umetnikov, je na petkovi državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Kaučič: Pozivi k bojkotu referenduma so neprimerni

Medtem ko v delu koalicije – SD volilcev za razliko od Svobode in Levice zaenkrat ne nagovarja k bojkotu glasovanja – poudarjajo, da je neudeležba na referendumu povsem legitimna politična odločitev, ustavni pravnik Igor Kaučič meni, da so takšni pozivi iz vidika uresničevanja demokratičnih načel, ki jih promovira tudi ustava, neprimerni.
"Volitve in referendum so oblike neposrednega odločanja, za katere si želimo, da se jih udeleži čim večje število ljudi. Pravno gledano pozivi k bojkotu referenduma seveda niso prepovedani oziroma sporni. Tisto, kar želijo povedati v koaliciji, je, da je ta referendum nepotreben in celo škodljiv. To je povsem legitimno politično stališče, vendar pa bi v referendumski kampanji morali slišati argumente za in proti zakonu, ne pa pozivov k bojkotu," je za N1 dejal Kaučič.

Nagovarjanje k neudeležbi na referendumih v slovenski politiki sicer ni novost. Leta 2004 so referendum o izbrisanih, ki sta ga predlagala Janez Janša in predsednik NSi Andrej Bajuk, bojkotirali najvišji predstavniki državnega vrha. Glasovanja se med drugim nista udeležila premier Anton Rop in predsednik republike Janez Drnovšek, medtem ko je bil bivši predsednik države Milan Kučan na dan referenduma na potovanju v tujini.

"Takrat so bili pozivi k bojkotu referenduma bolj kot ne sporadični. Niso bili tako organizirani kot sedaj, ko imamo dve vladni stranki, ki sta soglasni v takšnem ravnanju. Razumem politično skrb oziroma nejevoljo, vendar pa se mi način za njeno odpravo ne zdi ravno primeren in moder. Bojkot je navsezadnje politični izraz hudega nasprotovanja določenemu vprašanju oziroma instituciji, v tem primeru torej neposrednemu odločanju," je dodal Kaučič.

Cerar: Zmaga vlade bi bila bolj prepričljiva, če bi zakon podprlo čim več ljudi

Pomisleke do pozivov k bojkotu referenduma ima tudi nekdanji predsednik vlade in pravnik Miro Cerar. "Če stranke, ki vodijo državo, pozivajo k bojkotu referenduma kot najbolj neposrednega demokratičnega izražanja volje državljanov, je to napačen zgled, ki slabi demokratično kulturo. Predstavniki oblasti morajo biti nosilci te kulture in ljudi predvsem pozivati, naj se udeležujejo političnih dogodkov, še posebej volitev in referendumov," je dejal Cerar.

Ob tem je spomnil, da je ravno Levica v preteklosti večkrat pozivala k povečanju vloge neposredne demokracije v državi: "Je pa po drugi strani res, da gre v tem primeru za tako imenovani zavrnitveni referendum, pri katerem je lahko že sama udeležba na referendumu pomembna za izid referenduma, saj je lahko zakon zavrnjen le, če proti njemu glasuje najmanj petina vseh volilcev. To pomeni, da lahko neudeležba velikega dela volilcev prepreči zavrnitev vladnega zakona. V smislu politične tekme je zato pri konkretnem referendumu mogoče razumeti takšne pozive koalicijskih strank, ki verjetno niso mišljeni kot poziv k bojkotu demokratičnih vrednot, vendar pa bodo v širši javnosti verjetno kljub temu imeli predvsem takšen učinek."

Pozivi k bojkotu referenduma po Cerarjevem mnenju nimajo omenjenega negativnega vpliva na strankarsko in drugače politično aktivne, informirane in ozaveščene državljane: "Ti se bodo v vsakem primeru odločili po svojih vsebinskih in političnih preferencah. Težava je predvsem v tem, da takšni pozivi krepijo pasivnost tistega, še zdaleč ne zanemarljivega dela volilnega telesa, ki je že tako ali tako preveč politično indiferenten ali apatičen."

Ker se veliko državljanov verjetno ne bo prav močno poglabljalo v vsebino in zakulisja omenjenega referenduma, pa bo lahko v njihovi zavesti, pa tudi širše v javnosti, poziv k neudeležbi na referendumu na splošno učinkoval kot odvračanje volivcev od demokratičnih političnih aktivnosti, čeprav poziv k bojkotu verjetno nima takšnega namena, je dodal Cerar: "Poleg tega bi bila morebitna zmaga vladne strani na referendumu bistveno bolj prepričljiva, če bi sprejeti zakon podprlo čim več volivcev, kot pa če bo do nje prišlo, ker se jih bo referenduma udeležilo čim manj."

"Lahko se zgodi, da bodo nasprotniki zakona v občutni večini"

Kaučič prav tako opozarja, da so pozivi k bojkotu referenduma škodljivi tudi zato, ker imamo v Sloveniji že več desetletij težave z nizko volilno in referendumsko udeležbo. Več kot 70-odstotna volilna udeležba na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 je bila sicer najvišja po letu 2000. Lanske evropske volitve je denimo zaznamovala rekordna, skoraj 42-odstotna volilna udeležba, ki pa je bila še vedno pod evropskim povprečjem.

"Problem skromne udeležbe smo leta 2013, ko smo spreminjali ustavno ureditev referenduma, posebej obravnavali. Hoteli smo preprečiti to, da bi zakon lahko zavrnilo že malenkostno število volilcev. To smo rešili tako, da smo abstinenco nevtralizirali z uvedbo zavrnitvenega kvoruma. To pa pomeni, da ni toliko pomembno, koliko ljudi pride na referendum, ampak koliko jih glasuje proti. Ne vem, ali se tisti, ki danes pozivajo k bojkotu referenduma, tega zavedajo," je pojasnil Kaučič.

Referenduma se bodo namreč udeležili volilci, ki nasprotujejo zakonu. "Lahko se zgodi, da bodo ob bojkotu nasprotniki zakona na koncu v občutni večini. Četudi ne bomo dosegli kvoruma, bodo večinsko glasovali proti zakonu. To pa ima v političnem smislu vendarle neko težo in psihološki učinek. V tem primeru bodo lahko rekli, da so moralni zmagovalci referenduma," je dodal Kaučič.

Novemu zakonu namreč ne nasprotuje samo SDS, ampak celoten desni politični pol. Zakon je na zakonodajnem referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Po zadnjih podatkih notranjega ministrstva bi 11. maja za zavrnitev zakona o dodatkih k pokojninam za umetnike moralo glasovati 338.671 volilcev.