Menu ItemMinistrica za pravosodje Andreja Katič je v odzivu na vložene SLAPP tožbe ljubljanske psihiatrične klinike zoper N1 Slovenija dejala, da se ji zdi popolnoma nesprejemljivo, da se javni denar porablja za ta namen. Dejala je, da v zakon o zaščiti pred SLAPP tožbami vnašajo še zadnje pobude in spremembe po javni razpravi in da bo v kratkem ugledal luč sveta. Da se za potrebe SLAPP tožb troši davkoplačevalski denar, se zdi nesprejemljivo tudi ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel.
Kot smo poročali, je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) v sredo opozorilo, da je N1 žrtev SLAPP tožb ljubljanske psihiatrične klinike. V društvu so pojasnili, da je šest odškodninskih tožb zoper novinarko Barbaro M. Smajila, odgovorno urednico Katjo Šeruga, podjetje Adria News Production ter izdajatelja Adria News Sarl vložila Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana po objavi preiskovalnega dosjeja.
“Zdi se mi popolnoma nesprejemljivo, da se javni denar porablja za SLAPP tožbe,” je na novinarsko vprašanje STA o SLAPP tožbah zoper N1 odgovorila pravosodna ministrica Andreja Katič.
Ob tem je spomnila, da se je vlada lani oktobra seznanila z izhodišči za pripravo zakonodaje o zaščiti pred SLAPP tožbami. Sledila sta strokovno usklajevanje in javna razprava, ministrstvo pa zdaj na podlagi podanih pripomb in pobud pripravlja spremembe in dopolnitve predlaganih izhodišč, je pojasnila pristojna ministrica. Rok za prenos rešitev v slovenski pravni sistem se po njenih besedah izteče prihodnje leto. “Ne bomo čakali in verjamem, da bo ta zakon čim prej ugledal luč sveta na vladi in potem v državnem zboru,” je optimistična Katič.
Da se za SLAPP tožbe zapravlja davkoplačevalski denar, se zdi nesprejemljivo tudi ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel, ki se pridružuje mnenju pravosodne ministrice Andreje Katič. Tako je po seji vlade odgovorila na novinarsko vprašanje STA. Prevolnik Rupel je še dodala, da se aktualna vlada že od začetka mandata zavzema za svobodo medijev v državi, saj da imajo ti pomembno vlogo.
Danes seja sveta klinike, na kateri bodo odločali o generalnem direktorju
Ministrica Prevolnik Rupel se ni želela izrekati o imenovanju generalnega direktorja psihiatrične klinike. Sedanjemu direktorju Bojanu Zalarju se namreč aprila izteče mandat. Svet zavoda bo na popoldanski seji odločal o tem, kdo bo kliniko vodil prihodnja štiri leta. Po poročanju Radia Slovenija je na razpis prispelo pet prijav. Imen kandidatov na kliniki ne razkrivajo, po neuradnih informacijah pa ponovno kandidira Zalar.
Ministrica Prevolnik Rupel danes ni želela komentirati niti postopanja vlade, če bi svet zavoda na to mesto ponovno imenoval Zalarja. “Raje bi počakala, da vidimo, kaj bo, kakšna bo odločitev zavoda, pa bomo potem ukrepali dalje,” je dejala.
Kakšne tožbe je vložila ljubljanska psihiatrična klinika?
Vodstvo ljubljanske psihiatrične klinike, ki jo vodi direktor Bojan Zalar, je proti N1 vložilo šest odškodninskih tožb. Po navedbah DNS pa te tožbe tako po okoliščinah vlaganja kot tudi njihove vsebine ustrezajo definiciji SLAPP tožb. Na neutemeljenost zahtevkov kaže specificirana sestava tožb, v katerih tožnik zgolj pavšalno navaja, da so v članku “navedene naslednje neresnične in zlonamerne trditve”, nakar preprosto prilepi celotno vsebino članka, pri čemer gre v pretežni meri za poročanje o dejstvih, ki so evidentno resnična in preprosto dokazljiva, so opozorili v DNS.
Po njihovem mnenju gre za tožbe s podobno tematiko, ljubljanska psihiatrična klinika pa na praktično isti podlagi zahteva odškodnino zaradi vsakega članka posebej.
Na sume nasilja in drugih nepravilnosti na psihiatrični kliniki smo na N1 v posebnem preiskovalnem dosjeju prvič opozorili že maja lani. Dosje je dostopen tukaj.
Kaj so SLAPP tožbe?
Kot “strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti” oz. tožbe SLAPP (angl. Strategic lawsuits against public participation) razumemo predvsem očitno neutemeljene tožbe zoper kritične posameznike, katerih cilj ni uspeti s tožbo, ampak izčrpati toženo stranko z dolgotrajnim sodnim postopkom, z namenom utišanja razprave o družbeno pomembni temi.
SLAPP tožbe predstavljajo zlorabo pravice do sodnega varstva, saj je njihov namen toženo stranko obremeniti časovno in finančno ter tudi čustveno zaradi negotovosti izida postopka, da se zaradi tovrstne obremenitve ne bi več javno angažirala z opozarjanjem na nepravilnosti ali s kritiko tožnikovega ravnanja v okviru neke družbeno pomembne teme. Na ta način je cilj tožb SLAPP tudi utišanje drugih potencialnih kritikov, ki se še niso izpostavili, je v reviji Odvetnik opozorila odvetnica Jasna Zakonjšek.
Med najodmevnejšimi primeri serijskih SLAPP tožb so tožbe, ki jih je davčni svetovalec Rok Snežič vložil proti novinarjem portala Necenzurirano zaradi njihovega kritičnega poročanja. Vložil jih je že skoraj 50.
Prvi zavezujoči akt v EU na področju boja proti SLAPP tožbam, ki bo predstavljal zavezujoče pravo tudi v Sloveniji, bo tako imenovana Anti-SLAPP direktiva. Rok za prenos Anti-SLAPP direktive v nacionalno pravo držav članic EU je 7. maj 2026.
POSEBNI VIDEO: To je farsa demokracije
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje