Čeprav je vlada v četrtek tudi pravosodnim policistom odobrila stalni dodatek na delo s tujci, pravosodnih policistov to še ni pomirilo do te mere, da bi pozabili na protest, s katerim grozijo že nekaj časa. To pa je, da bi množično odšli na bolniško.
Da je stanje v slovenskih zaporih alarmantno, smo v zadnjih mesecih poročali že večkrat. Ključna dejavnika za to pa sta prezasedenost zaporov in kadrovska podhranjenost v vrstah pravosodnih policistov. In seveda plačilo. Pravosodni policisti, ki delajo v zaporih in niso vodje, prejemajo med 1.300 in 1.900 evri bruto plače, pravijo v njihovem sindikatu.
V zadnjem času pa jih je razburilo tudi to, da so ob decembrski plači še zadnjič prejeli dodatek za delovno uspešnost z naslova povečanega obsega dela, pri čemer so nekateri pravosodni policisti prepričani še, da je reforma plač v javnem sektorju “napačno” prevedla plačne razrede, ker so nekateri med njimi zdaj na slabšem.
Množično na bolniško?
Nezadovoljstvo se je nakopičilo do te mere, da so v zadnjih tednih resno preigravali možnost protesta. In sicer tako, da bi jih več hkrati prijavilo bolniški dopust. To še zdaleč ni prva takšna grožnja v njihovih vrstah, pravosodni policisti v največjem slovenskem zaporu na Dobu so s tem zaradi razmer grozili že večkrat.
Ali bo tudi tokrat ostalo pri grožnjah, ali pa bodo potest tokrat tudi izvedli, predsednik Konference sindikata uprave reševanja kazenskih sankcij Leon Lobe ni mogel niti potrditi niti zanikati.
Med pogovorom v četrtek dopoldne nam je dejal, da je žogica na strani vlade, saj so ministri prav ta dan odločali o sklepu, ki bi lahko pravosodnim policistom prinesel stalni dodatek za delo s tujci, ki so zaprti v slovenskih zaporih.
Foto: Srdjan Živulović/Bobo
“Vse je odvisno od vlade, sindikati in zaposleni pa bomo nato sprejemali odločitve naprej. To je lahko tudi opozorilni protest, sledile bodo tiskovne konference, nato pa stopnjevanje aktivnosti znotraj zakonskih okvirjev,” nam je v četrtek dopoldne še dejal Lobe.
Ko je bilo četrtkove seje vlade konec, pa je prišla infomacija, da bodo pravosodni policisti poslej le prejemali stalni dodatek za delo s tujci v zaporih. Ta bo znašal deset odstotkov mesečne bruto plače.
Ta dodatek so že do zdaj prejemali nekateri policisti in zaposleni v azilnih domovih, pravosodni policisti pa ne, čeprav so tudi v zaporih nezakoniti prebežniki in tihotapci migrantov.
To novico so pozdravili tudi v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer se nadejajo, da bo zdaj manj odhodov in da bo delovno mesto pravosodnega policista tudi bolj privlačno. Pravosodni policisti pa kljub tej odločitvi vlade še niso povsem mirni.
Nov dodatek – a nič manj nezadovoljstva
Lobe je za N1 po seji vlade sklep o novem dodatku pozdravil, je pa opozoril, da ta odločitev ne rešuje vseh problemov in težav. “Veliko je še odprtih stvari, kot je kolektivna pogodba, razni drugi dodatki ter da se dolgoročno in sistemsko reši vprašanje prezasedenosti zaporov in kadrovske podhranjenosti med pravosodnimi policisti,” je dejal.
Pravosodni policisti bi morali po njegovo prejemati še vsaj dva dodatka. Za deficitarnost, ki ga prejema tisti sistem, kjer je dokazano, da je kadra premalo, in za delo z nevarnimi osebami.
“Dodatek za delo s tujci, ki ga je vlada v četrtek potrdila, bodo namreč prejemali samo tisti pravosodni policisti, ki delajo v zaporih, kjer so zaprti tudi tujci. Ne pa tudi denimo naši kolegi, ki delajo v Prevzgojnem domu Radeče, ali pa kolegi na odprtih oddelkih zaporov, kjer praviloma tujcev ni. Poleg tega zaradi kadrovske stiske kolegi z odprtih oddelkov hodijo pomagat na zaprti oddelek. Kaj se bo zgodilo zdaj? Počutili se bodo zapostavljene in ne bodo več pomagali, ker ne bodo imeli dodatka za delo s tujci,” je dejal Lobe, ki ne pričakuje, da se bo slaba volja med pravosodnimi policisti pomirila.
“Bomo videli, kakšen bo odziv”
Tudi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk opozarja, da dodatek za delo s tujci ne rešuje vseh težav, ker ga ne bodo prejemali vsi pravosodni policisti.
“Če ne bodo vsi zaporski uslužbenci dobili višjih plač, bo kmalu sledil še večji kadrovski deficit. Bojim se, da bodo do novih kadrov tako še težje prišli. Pozdravljam, da je vlada prepoznala, da gre dodatek tudi k pravosodnim policistom, kjer so zaprti tujci. Bomo pa videli, kakšen bo odziv članstva in zaporskih uslužbencev,” je dejal.
Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
Opozoril je, da je bil z decembrsko plačo izplačan zadnji dodatek iz posebnega in začasnega vladnega projekta reševanja kadrovskih težav v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Uslužbenci uprave – torej tudi pravosodni policisti –, ki delajo v zaporih, so prejemali največ 200 bruto tega dodatka, tisti, ki ne delajo z zaprtimi osebami, pa največ 150 evrov bruto. “Tisti pravosodni policisti, ki ne bodo dobili dodatka za delo s tujci, začasnega dodatka pa ni več, bodo z izplačilom januarske plače prejeli manj kot z izplačilom decembrske,” poudarja Verk.
Katič: Položaj se bo izboljšal
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je za N1 dejala, da razume nezadovoljstvo, a dodaja, da smo z novim letom dobili novo plačno reformo, s katero so se tudi pravosodnim policistom zvišali plačni razredi.
Andreja Katič, ministrica za pravosodje (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)
“Videti moramo, kako se bo izkazala nova plačna reforma v praksi v prihodnjih mesecih. S plačno reformo in z novim dodatkom se bo njihov položaj izboljšal. Pred kratkim sem na ministrstvo za javno upravo poslala tudi predlog kolektivne pogodbe, ki bi še dodatno uredila status javnih uslužbencev v zaporskem sistemu. Pričakujem, da se bomo s pristojnim ministrstvom in deležniki kmalu začeli pogovarjati tudi o tem,” je dejala Katič.
“Zaposleni bežijo v druge službe”
Po neuradnih podatkih naj bi bilo še dve leti nazaj v zaporu na Dobu zaposlenih 148 pravosodnih policistov, danes naj bi jih bilo le še 120, samo ta mesec so trije dali odpoved. Skupaj je v državi okoli 550 pravosodnih policistov od približno 970 zaposlenih na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Številni pravosodni policisti se upokojijo takoj, ko dosežejo pogoje, kljub temu da mnoge prosijo, če bi lahko upokojitev še malo zamaknili.
Do primanjkljaja v njihovih vrstah pa prihaja tudi, ker “zaposleni bežijo v druge službe” z boljšimi pogoji in plačami. Obstajajo tudi primeri, ko so se pravosodni policisti zaposlili, pa so zaradi slabih razmer odšli že isto leto. Ob tem pa v zaporih primanjkuje tudi kuharjev, strokovnih sodelavcev psihologov … Kot pravijo naši sogovorniki, je bilo včasih za posamezno delovno mesto tudi po 30 do 40 prijavljenih kandidatov, danes pa morajo razpise ponavljati.
Foto: Denis Sadiković/N1
Zaradi kadrovske stiske morajo odpovedovati spremstva zapornikov na sodišča, veliko obravnav tako poteka preko videopovezav. Prav tako s težavo zagotavljajo spremstva v primeru hudih bolezni ali nujnih primerov med zaporniki. Naši sogovorniki pa se ob tem sprašujejo, kaj bo, če bo enkrat življenje kakšnega od zapornikov res ogroženo in ne bo dobil primerne oskrbe.
Z zaskrbljenostjo spremljajo, kako in kje se bo našlo zadostno število pravosodnih policistov, ki bodo delali v novem zaporu v Dobrunjah. Zapor naj bi bil zgrajen letos, tam pa naj bi bilo zaprtih 388 oseb. Po nekaterih ocenah naj bi v zaporu potrebovali vsaj 100 pravosodnih policistov, naši sogovorniki pa ocenjujejo, da jih bo uprava za izvrševanje kazenskih sankcij lahko našla kvečjemu 50, pa še to s težavo.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje