Praznik dela opominja: pravice delavcev niso samoumevne

Na ljubljanskem Rožniku je sinoči potekala osrednja sindikalna prireditev ob prazniku dela. Množico zbranih so nagovorili predstavniki zveze svobodnih sindikatov, konfederacije sindikatov javnega sektorja in Pergama. Izpostavili so, da so delavske pravice priborjene, v ospredju pa so solidarnost, povezanost, enakopravnost in spoštovanje.
Kot je v nagovoru poudaril izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko, na predvečer praznika dela kresove prižigamo v spomin na delavce, ki so maja 1886 izrazili zahteve, ki se nam danes zdijo samoumevne. “Gre za pravice, ki jih je treba braniti in do katerih je treba biti odgovoren,” je dejal. Opozoril je, da osemurni delavnik in človeka vredni delovni pogoji niso podarjena, temveč izborjena pravica.

Namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk pa je opozorila na krizne razmere v svetu od trgovinske vojne do vojne v Ukrajini in genocida v Gazi. V luči teh je izpostavila tudi pritiske Nata in Evropske unije, da države namenijo čim več sredstev za oboroževanje. Dejala je, da v konfederaciji stojijo na trdnem stališču, da se povečanje stroškov obrambe ne splača in da ne bodo dovolili, da se postavka poveča na račun zdravstva, šolstva in plač javnih uslužbencev.

Predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam in predsednik sindikata Kliničnega centra Ljubljana Vladimir Lazić je medtem opozoril, da so sindikati glas tistih, ki jih nihče ne sliši. Poudaril je, da se marsikdaj pozabi, da sindikati javnega in zasebnega sektorja nikoli niso bili konkurenca drug drugemu. “Ne gledamo drug k drugemu kako je trava bolj zelena pri sosedu. Trava mora biti enako zelena za vse, ne le za peščico,” je dejal.

Na ljubljanskem Rožniku se bo danes ob 10.45 začela prvomajska proslava z govorom ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Sindikalne organizacije vabijo na prireditve med drugim še na Križni Gori pri Škofji Loki, Celjski koči, Kremžarjevem vrhu, Debencu pri Mirni in Lisci. Pestro bo tudi drugod po državi.
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke so sčasoma prerasle v proslave, ki so postale tudi oblika delavskega boja.

Za mednarodni praznik je 1. maj razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.

Kot so pred letošnjim praznikom poudarili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nas 1. maj vsako leto spomni, da delavske pravice, solidarnost in socialna varnost niso samoumevni, ampak krvavo priborjen družbeni dosežek. "V luči negotovih ekonomskih in geopolitičnih sprememb ter digitalizacije dela pa se moramo truditi, da se priborjene pravice ne zmanjšujejo pod pritiski kapitala, ampak se razvijajo in dopolnjujejo," so navedli.