Menu Item
Po podatkih raziskovalca Mitja Čoka z Inštituta za ekonomska raziskovanja bomo za delovanje zdravstvenega sistema do leta 2030 kot država potrebovali 1,4 milijarde evrov več, kot smo jih potrebovali v letu 2019. O idejah, kako bomo dobili potrebna sredstva, so govorili na današnjem posvetu o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva, ki ga je organiziral Inštitut za strateške rešitve.
Sodelujoči na današnjem posvetu o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva, ki ga je organiziral Inštitut za strateške rešitve, so se strinjali, da je močan javni zdravstveni sistem treba ohraniti. Prebivalstvo se stara, zato bodo v prihodnjih letih izdatki za zdravstvo višji.
Raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja Mitja Čok je uvodoma povedal, da v trenutni ureditvi zdravstvenega sistema okoli 300.000 ljudi plača 57 odstotkov vseh zdravstvenih prispevkov. Hkrati pa prispevki ne zadostujejo za financiranje vseh zdravstvenih storitev, saj so prav vse dodatno financirane iz splošnih davkov.
Po Čokovem preračunu bomo za delovanje zdravstvenega sistema do leta 2030 kot država potrebovali 1,4 milijarde evrov več, kot smo jih potrebovali v letu 2019. Glede zbiranja teh sredstev pa vidi dve opciji – ali dvig prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ali uvedbo denarne participacije pri obisku, torej da bi pacient pri prevzemu recepta ali pri prvem pregledu plačal še nek denarni znesek.
Rešitvi s participacijo je naklonjen glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija Bojan Ivanc, ki pa se ob tem zaveda, da bo politično zelo nepriljubljena. Dvig prispevnih stopenj se mu ne zdi prava rešitev, bi pa več vlagal v preventivo, da bi se znižal absentizem iz delovnega mesta zaradi dolgotrajnih bolniških dopustov.
Vprašanje absentizma bega tudi generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijana Papeža, ki meni, da se ljudje zavedajo, da dlje kot so na bolniški, večje so možnosti, da bo bodo lahko izkoriščali sistem.
Profesorica Ekonomske fakultete Petra Došenović Bonča je prepričana, da moramo posodobiti obračunske modele plačevanja storitev. Ob tem bi tržnemu zdravstvu našla vzporedno, a regulirano mesto. Kot pravi, za razvoj vzporednega zdravstvenega sistema nista kriva trg ali zavarovalnice, temveč nezadovoljstvo uporabnikov z javnim zdravstvenim sistemom. Tako se ustvarja povpraševanje po tržnem zdravstvu, je ocenila.
Direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Tatjana Mlakar dodatne rezerve v zdravstvenem sistemu vidi v boljši organizaciji dela, krčenju geografske dostopnosti zdravstvenih storitev, plačevanju po učinkovitosti in v neindiciranem napotovanju. Dodala je, da je zavod naklonjen reformi in da ima Slovenija dober model javnega zdravstva, ki pa je bil postopno izmaličen.
Direktor Bolnišnice Topolščica Jurij Šorli je na očitek o neindiciranem napotovanju odgovoril, da sodobni pacienti pričakujejo več zdravstvenih storitev in da jih zdravniki zato tudi več opravijo, da se izognejo morebitnim očitkom pacientov.
Radivoje Pribaković Brinovec iz Nacionalnega inštituta za zdravje pa meni, da mora biti cilj zdravstvene reforme ohranitev močnega primarnega javnega zdravstva. Dejal je, da je idealna oblika organizacija primarnega zdravstva preko zdravstvenih domov, ki morajo biti ustanova, ki na dovolj širokem območju omogoča storitve na temelju uspešnosti. Močno primarno zdravstvo pa je glede na podatke stroškovno tudi najbolj učinkovito, je sklenil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje