V UKC Maribor je zdravniška ekipa opravila prvo vstavitev OSIA implantata v Sloveniji. To je naprava, ki omogoči sluh pacientom, gluhim na eno stran, oziroma tistim s težjo obliko prevodne ali mešane naglušnosti.

V četrtek je izr. prof. dr. Janez Rebol z ekipo Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor opravil prvo vstavitev OSIA implantata v Sloveniji. Ta naprava omogoča sluh pacientom, ki so gluhi na eno stran oziroma imajo težjo obliko prevodne ali mešane naglušnosti. OSIA popolnoma drugače stimulira notranje uho – gre za prevajanje zvoka po kosti prek t. i. piezoelektričnega efekta, kar omogoča doseganje precejšnje ojačitve.

Denis Sadiković/N1

Denis Sadiković/N1

Denis Sadiković/N1

Pacient je po posegu še isti dan odpuščen iz UKC Maribor, sledi pa celjenje rane, zaraščanje implantata v kost in nastavitev procesorja implantata. Več o tem prebojnem posegu so povedali na novinarski konferenci. “To je priložnost, da pokažemo, da v teh časih nismo pozabili tudi na druge bolnike,” je na začetku dejal doc. dr. Boštjan Lanišnik, predstojnik Klinike za ORL, CFK in MFK.

“Včeraj smo vstavili t. i. OSIA implantat. Pri tem gre za napravo, ki je vsajena v kost oziroma se zraste s kostjo in temelji na draženju s t. i. piezoelektričnim efektom. Tako omogoča boljšo ojačitev kot vse naprave do zdaj, njena moč je še posebej na področju visokih frekvenc. Enostranska gluhost, prevodna naglušnost ali mešana naglušnost so indikacije za to napravo. Nabor pacientov je torej posebna skupina, treba jih je najti in opraviti testiranje pred operacijo, ko lahko pacienti dobijo tudi vtis, kakšno korist bodo imeli po posegu,” je razložil dr. Rebol.

“Gre za timsko delo. Operacija je bila izvedena včeraj v splošni anesteziji, trajala pa je slabo uro. Vstavili smo notranji del implanta in ga fiksirali na kost ter ga položili pod ovojnico kosti. V približno štirih tednih se s kostjo zraste, pacient pa lahko takrat začne nositi zunanji del oziroma govorni procesor, ki ga je treba nastaviti glede na karakteristike pacientovega sluha.” Pri nastavljanju naprave sodelujejo s Centrom za sluh in govor Maribor: tam med drugim delujejo elektroinženir, ki nastavlja naprave, in pa logopedinja ter psihologinja.

Gre za veliko novost, prvič so se s to napravo srečali lansko leto, zato smo v Sloveniji z začetkom uporabe kar hitri. Nabor primernih pacientov je med 20 in 25 na leto, je povedal dr. Rebol, ki je dodal, da je tudi estetsko naprava dokaj sprejemljiva za pacienta, saj je zunanji del skrit za uhljem. Naprava je povezljiva s pametnim telefonom, učenec v šoli, ki slabo sliši, pa lahko napravo poveže z mikrofonom in sliši učitelja. S to napravo je možno tudi plavati in biti v stiku z vodo ter nositi celo čelado, kar pri bolj preprostih napravah ni bilo mogoče. Gre torej za estetsko in funkcionalno bolj prijazno napravo pacientu, kot so bile vse njene predhodnice.

“Že ob nastopu covida sem opravil tečaj oziroma izobraževanje, potem pa je vse skupaj s strani tega podjetja malo zastalo, omejena so bila tudi potovanja. V lanskem letu so potem začeli z operacijami. Potrebno je nekaj treninga, ni vseeno, kako plasiramo ta spodnji del implantata, ne sme biti v zraku, mora biti v določeni distanci od notranjega ušesa, prav tako pa se ne sme dotikati določenih struktur, da ne pride do motenj,” je kompleksnost posega orisal vodja ekipe. Pacient, ki so mu prvi vstavili implantat OSIA, je v srednjih življenjskih letih in je enostransko gluh.

Kot je poudaril dr. Rebol, je življenje za enostransko gluhega človeka zelo oteženo, saj mora neprestano obračati glavo v smer zvoka, okolje pa ne ve vedno, da je oseba na eni strani gluha. Trpi tudi občutek ravnotežja in pa vožnja avta, saj oseba včasih niti ne ve, s katere strani prihaja vozilo. Včeraj bi morali opraviti še drugo operacijo, a je bil pacient pozitiven na koronavirus, zato bodo poseg naredili čez 14 tedna.

V času covida ni bilo zmanjšano število opravljenih implantoloških operacij, je še dodal dr. Lanišnik. “Po navadi gre za omejene ljudi, ki ne morejo funkcionirati v okolju. Pri polževem vsadku pa gre za otroke, pri katerih čakalnih dob tako ni. /…/ Programa v lanskem letu smo naredili približno v 80 odstotkih in smo na nivoju leta 2017. Naše najboljše leto je bilo 2019, tik preden je udarilo po nas.”

Ta operacija v programu ZZZS še ni predvidena in jo je treba še izpogajati, pa je še priznal vodja klinike, ob tem pa se zahvalil vodstvu UKC Maribor, da so omogočili ta poseg. Naprava sicer stane približno 14.000 evrov. Bolniki v Sloveniji sicer implantatov ne plačujejo, kar Rebol izpostavlja kot veliko prednost te države. “Javno zdravstvo ima svoje hibe, a generalno gledano gre za civilizacijsko pridobitev,” pa je na koncu še povedal dr. Lanišnik.