Pred 8. marcem opozorila o kršitvah pravic žensk pri pridelavi cvetja

V nedeljo bomo zaznamovali mednarodni dan žensk, ki ima, kot so spomnili v Focusu, korenine v zgodnjih delavskih in feminističnih gibanjih 20. stoletja. Po osamosvojitvi Slovenije je praznik izgubljal ideološki pomen in se obračal s kolektivnega na osebno raven pozornosti in obdarovanja. Tradicija rdečega nageljna se je razcvetela v bujne cvetlične šopke, so zapisali v nevladni organizaciji.

Kot ugotavljajo, povpraševanje po rezanem cvetju narašča, vrhunec pa doseže prav ob dneh, kot je 8. marec.

Leta 2024 je po podatkih državnega statističnega urada Slovenija uvozila za 17,8 milijona evrov rezanih rož. Največ z Nizozemske (za 16 milijonov evrov), kjer se nahaja največja borza cvetja, ki tja pripotuje s celega sveta.

"Čeprav je izražanje občudovanja in hvaležnosti ženskam s podaritvijo cvetja lahko lepa gesta, ima rezano cvetje pogosto zgodbo, ki ni skladna z osnovnim pomenom 8. marca - enakopravnostjo, pravičnostjo in spoštovanjem," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so opozorili, se namreč za pisano podobo šopkov skrivajo kršitve delavskih in človekovih pravic žensk, intenzivna raba pesticidov, vode in energije.

V EU velik del delovne sile pri gojenju cvetja predstavljajo migranti iz srednje in vzhodne Evrope, ki se soočajo z negotovimi pogodbami, nizkimi plačami in slabimi bivanjskimi pogoji. Podobna poročila prihajajo iz Kenije, ene največjih izvoznic rezanega cvetja na svetu. Delavke od tam poročajo o dolgih delovnikih (tudi do 12 oz. 14 ur), plačah, ki ne pokrijejo osnovnih življenjskih stroškov, neplačanih nadurah ter o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu.

Delavke in delavci po navedbah Focusa pogosto nimajo možnosti, da bi previsoke norme ali nevarne pogoje dela zavrnili, saj so povsem odvisni od dohodka, ki ga zagotavlja njihovo delo v panogi.

Delavke ob škropljenju ne prejmejo zaščitne opreme

Pridelavo cvetja zaznamuje tudi visoka uporaba pesticidov. Kljub temu da so nekateri izmed njih zelo nevarni in povzročajo raka, delavke iz Kenije poročajo, da ob škropljenju ne prejmejo zaščitne opreme, opozarjajo v Focusu.

Ob tem so izpostavili analize, opravljene v Franciji in na Švedskem, ki so pokazale prisotnost prepovedanih oz. preseženih količin pesticidov na rezanem cvetju. Na te analize je opozorila tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).

V okviru analize so v laboratoriju v Franciji testirali 15 šopkov iz različnih trgovskih verig in spletne prodaje in vsi so bili onesnaženi. V enem samem šopku so našli tudi do 46 ostankov različnih pesticidov, vključno z dokazano rakotvornimi in endokrinimi motilci, ki neposredno ogrožajo zdravje tistih, ki s tem cvetjem vsakodnevno prihajajo v stik, so navedli v Focusu.

Pridelava cvetja pa je obenem energetsko intenzivna. Velik del cvetja gojijo v ogrevanih rastlinjakih, ki porabljajo visoke količine električne energije in zemeljskega plina. V Focusu so ob tem izpostavili študijo življenjskega cikla rezanih vrtnic, ki je pokazala, da imajo vrtnice iz ogrevanih rastlinjakov na Nizozemskem pogosto znatno večji vpliv na okolje, kot tiste, uvožene iz Afrike.