Svet pokojninskega zavoda je sprejel finančni načrt zavoda za leto 2023, po katerem bodo prihodki in odhodki znašali dobrih sedem milijard evrov, redna februarska uskladitev pokojnin pa bo v višini 4,9 odstotka s poračunom za januar. Iz državnega proračuna bo za kritje razlike med prihodki in odhodki nakazanih 860 milijonov evrov, je načrtovano.
Namestnik generalnega direktorja Zavoda za Pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) David Klarič je na današnji seji najprej podal oceno realizacije prihodkov in odhodkov zavoda za letos, po kateri bodo prihodki in odhodki znašali 6,7 milijarde evrov oziroma 2,4 milijona evrov manj, kot je predvidel rebalans finančnega načrta za leto 2022. V oceni odhodki ne presegajo višine, določene v veljavnem okviru za leto 2022.
Davčni prihodki, ki predstavljajo prispevke za socialno varnost, v oceni znašajo 5,3 milijarde evrov oziroma 1,1 odstotka več, kot je predvidel rebalans.
Sredstva iz državnega proračuna za kritje razlike med prihodki in odhodki zavoda v oceni znašajo 852,3 milijona evrov, kar je 6,6 odstotka manj od načrtovanih v rebalansu. Kapitalska družba pa je v skladu s proračunskimi dokumenti zavodu že nakazala 50 milijonov evrov.
Odhodki za pokojnine v oceni znašajo 5,6 milijarde evrov in so v primerjavi z načrtovanimi v rebalansu skoraj enaki.
V skladu z danes sprejetim finančnim načrtom pa bodo prihodki in odhodki v letu 2023 znašali 7,064 milijarde evrov, pri čemer odhodki ne presegajo višine, določene v veljavnem okviru za leto 2023. Davčni prihodki, ki predstavljajo prispevke za socialno varnost, so načrtovani v višini 5,7 milijarde evrov, sredstva iz državnega proračuna za kritje razlike med prihodki in odhodki v višini 860 milijonov evrov, nakazilo Kapitalske družbe pa v višini 65 milijonov evrov.
Za pokojnine bo izplačanih 5,9 milijarde evrov. Načrt predvideva tako redno februarsko uskladitev pokojnin kot tudi junijsko izplačilo letnega dodatka v petih različnih višinah od 145 do 455 evrov. Uskladitvi dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnin za telesno okvaro bosta marca v višini 9,8 odstotka.
V razpravi je predsednik sveta Danijel Kovač, ki je predstavnik vlade, povedal, da načrt za okrevanje in odpornost predvideva tudi pokojninsko reformo, njen predlog pa naj bi bil Ekonomsko-socialnemu svetu posredovan do sredine leta 2023. Reformo naj bi sicer postopno uveljavljali od leta 2024 naprej, izhaja iz tega načrta.
Predstavnica organizacij upokojencev in predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković pa je napovedala, da bo sindikat v začetku novega leta zahteval izredno uskladitev pokojnin. Socialno-ekonomski položaj upokojencev se je namreč zaradi draginje po njenih besedah poslabšal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje