Menu Item
Tudi v Ljubljani so dan pred gregorjevim po Gradaščici spustili ladjice. Običaj spuščanja barčic po vodi na predvečer zaljubljenih sicer ohranjajo v več krajih po Sloveniji.
Gregorjevo, ki ga priznujemo na god sv. Gregorja, naznanja pomlad in je tudi dan, ko se ptički ženijo. Da je prišel čas, ko smo deležni več naravne svetlobe in ni več treba delati pri “luči”, so v obrtniških krajih na Gorenjskem v preteklosti oznanili tudi tako, da so na predvečer gregorjevega “luč v vodo vrgli”. Ta star običaj pa se je marsikje ohranil še danes.
Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši.
Običaj torej izvira iz predkrščanskih časov, ko so, kot je za STA povedal avtor knjige o gregorjevem Bojan Knific, ob prelomnih trenutkih leta izvajali nekatera obredja z namenom, da bi preprečili kaos in vzpostavili red. V času pomladanskega enakonočja sta se po slovanski mitologiji soočila bog stvarnik Perun in bog podzemlja Veles. “Simbolika ognja in vode prinaša prav to – ogenj gre v vodo, višja in spodnja moč se združita,” je pojasnil Knific.
Na Gorenjskem so v 70. letih prejšnjega stoletja s pomočjo lokalnih turističnih društev, muzeja in šol znova oživili staro šego obrtniških središč, ko so vajenci, otroci in mladina spuščali v vodo barčice s prižgano smolo. Kot je pojasnil Knific, je šega gregorjevega res najbolj poznana na Slovenskem, zlasti v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in Železnikih. “Našli pa smo zelo podobne šege spuščanja luči po vodi tudi drugod. Tako na primer v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem na predvečer svečnice spustijo po vodi cerkvice, v katerih gori luč,” je navedel Knific.
V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate, kako so spuščali ladjice po ljubljanski Gradaščici.
Zelo sorodne šege poznajo tudi v mnogih krajih v Švici, na Bavarskem, Češkem, južnem Poljskem in Franciji. “Izvajajo jih ob drugih praznikih, a nedvomno gre za šego, ki ima iste korenine. Gre na neki način za simbolno dejanje, ko gre ogenj na vodo, in je povezano že s predkrščanskim obdobjem,” je pojasnil Knific.
Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali praznik, ko se ptički ženijo. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.
God sv. Gregorja je bil po starem julijanskem koledarju prav na dan začetka pomladi. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. in je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!