Menu Item
"Nemogoče je napovedati." Tako so na vprašanje, komu se na današnjem volilnem kongresu nasmiha izvolitev za predsednika Desusa, odgovorili prav vsi naši sogovorniki iz stranke upokojencev. Enotni so bili tudi, da so vsi trije kandidati "šibki" in da bo katerikoli od njih stranko, ki se je po letu in pol notranjih obračunavanj znašla na robu preživetja, na prihodnjih volitvah težko pripeljal v parlament.
Na že tretjem kongresu Desusa v poldrugem letu se za vodenje stranke potegujejo trije kandidati: Ljubo Jasnič, Gorazd Žmavc in Srečko Felix Krope. Med njimi je politično najbolj prekaljen Jasnič. Njegovo politično udejstvovanje seže daleč v prejšnji režim: v železnih sedemdesetih letih je bil predsednik slovenske zveze socialistične mladine, nato je bil izvršni sekretar za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v centralnem komiteju ZKS. V času Erjavčevega vodenja Desusa je bil Jasnič nekaj časa generalni sekretar stranke. Med njima se je večkrat iskrilo, dokončno pa je počilo pred osmimi leti, ko se je Jasnič proti Karlu Erjavcu podal v (sicer izgubljeno) tekmo za predsednika stranke.
Gorazd Žmavc je na državni politični parket stopil kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v času vlade Alenke Bratušek, funkcijo pa je nadaljeval v mandatu Mira Cerarja. Slovenci v zamejstvu se ga spominjajo kot prijaznega ministra, ki se je rad rokoval in udeleževal različnih prireditev. Žmavc “slovi” tudi po tem, da je pred leti v Desus pripeljal Aleksandro Pivec.
Nekdanjega policista Srečka Felixa Kropeta (vodil je specialno enoto policije, bil načelnik Policijske uprave Slovenj Gradec …) naj bi pri njegovi tokratni kandidaturi podpirala precej vplivna skupina nekdanjih policistov znotraj Desusa. Od trojice kandidatov ima v stranki najkrajši staž, za njenega predsednika pa se je potegoval že na kongresu decembra lani. Premoč je moral priznati Karlu Erjavcu (zbral je 71, Erjavec pa 146 glasov).
Desus naj bi še naprej “ugrabljali” poslanci
Po ocenah naših sogovornikov iz upokojenske stranke bo izid glasovanja o novem predsedniku tesen. Prav tako prevladuje mnenje, da bodo Desus ne glede na današnji razplet še naprej “vodili” (po besedah nekaterih celo “ugrabljali”) strankini poslanci. Ti se na sklepe organov Desusa požvižgajo, kar so najbolj nazorno pokazali pri glasovanju o konstruktivni nezaupnici, ko za premierja niso podprli tedanjega predsednika lastne stranke Karla Erjavca.
Čeprav se je Desus konec lanskega leta preselil v opozicijo, njegovi poslanci še naprej trdno stojijo za Janševo vlado. Tudi če so v svojih javnih nastopih do premierjevih predlogov kritični, jih vseeno podprejo ali pa jim k uresničitvi preračunljivo pomagajo z vzdržanimi glasovi. Tako so ravnali tudi pri glasovanju o novem pravosodnem ministru Marjanu Dikaučiču. “To je na neki način njihova stalna taktika, da nekaj povedo, glasujejo pa na koncu tako, kot smo dogovorjeni,” jih je po torkovem glasovanju razgalil vodja poslancev SDS Danijel Krivec.
Kako urediti odnose med vodstvom stranke in poslanci
Kako torej ocenjujejo ravnanje strankinih poslancev in kako vidijo prihodnje sodelovanje z njimi, smo povprašali kandidate za predsednika stranke. V svojih napovedih so previdni. Jasnič nam je dejal, da bo v primeru zmage najprej poklical v poslansko skupino. “Iz prve roke moram izvedeti, kje so razlogi za to, kar se dogaja. Bistveno je, da najdemo skupni jezik. Poslanska skupina je pri določenih vprašanjih popolnoma avtonomna, pri bistvenih, političnih vprašanjih pa mora slediti politiki stranke,” je povedal. Ob tem je dodal, da je treba tudi ljudem na terenu natočiti čistega vina o tem, kaj pomeni biti parlamentarna stranka in kaj stranka brez poslancev. Zadnje si po Jasničevih navedbah Desus težko privošči.
Po mnenju Kropeta se bo morala stranka jasno opredeliti bodisi za koalicijo bodisi za opozicijo. “Zmerna opozicija, kar imamo sedaj, je neobičajna. Nismo ne ptič ne miš – pa tudi netopir ne. To pa ni dobro za stranko,” je poudaril. Krope sicer ne izključuje, da so bile tudi nekatere odločitve stranke v preteklosti sprejete prehitro oziroma so bile premalo pretehtane.
Žmavc pa izpostavlja usmeritev sveta stranke, da je Desus konstruktivna opozicija. Zavzema se, da bi podprli posamezne projekte, ki so v interesu stranke upokojencev, ne glede na to, ali jih predlaga vlada ali opozicija. “Podporo vladi pa mora zagotavljati koalicija,” je dodal.
Poslanska skupina se je pogovarjala z Žmavcem
Poslanci Desusa sicer javno niso podprli nobenega kandidata, očitno pa so najbolj naklonjeni Žmavcu. Medtem ko sta nam Jasnič in Krope dejala, da se z njimi doslej nista sestala, je Žmavc potrdil, da je nekaj pogovorov s poslansko skupino v zadnjem času imel. Kemija med njimi po njegovih besedah obstaja še iz časov, ko je bil minister, sedaj pa ima občutek, “da imamo vzajemno podporo, da bi šli lahko skupaj naprej”.
Vodja poslanske skupine Franc Jurša nam je potrdil, da poslanci Žmavca najbolje poznajo, že pred časom pa je napovedal, da Kropeta zaradi njegovega zavzemanja, da se sprožijo postopki za izključitev poslancev iz stranke, ne bodo podprli. Tudi nad Žmavcem in Jasničem pa Jurša navdušenja ne kaže. Kot je dejal, bi si na čelu stranke želel nekoga iz srednje generacije članov, Žmavc in Jasnič pa sta stara že 74 let (Krope jih ima 59).
Do sodelovanja Desusa v morebitni prihodnji Janševi vladi najbolj kritičen Žmavc
Novi predsednik bo, če ne bo tako kot pred njim Pivčeva in Erjavec odstopil že po nekaj mesecih, Desus popeljal na prihodnje parlamentarne volitve. Zato nas je zanimalo, ali kandidati stranko vidijo v morebitni prihodnji Janševi vladi. Jasničev odgovor se je glasil, da nikogar ne izključuje. Krope je poudaril, da bo odločitev o tem v rokah članov oziroma organov stranke, sam pa jo bo v primeru izvolitve na predsedniško mesto dolžan spoštovati. Žmavc pa možnosti za sodelovanje Desusa v morebitni novi Janševi vladi tako rekoč ne vidi. “Trenutna situacija kaže, da aktualna vlada vleče nekatere poteze, ki ne gredo v pravo smer,” nam je dejal.
Žmavc je tudi edini od trojice kandidatov, ki se zavzema za povezovanje Desusa s sredinskimi strankami – njegova protikandidata sta naklonjena nadaljevanju samostojne poti. “Posamezne majhne stranke nimajo prihodnosti, bi pa morala vsaka stranka znotraj sredinskega političnega bloka ohraniti svojo identiteto,” je dejal Žmavc. Kot najverjetnejšo obliko sodelovanja ocenjuje predvolilno napoved skupnega nastopa po volitvah, ne izključuje pa, da bi se “kaj rodilo že prej”.
Medtem pa v levosredinskih strankah pričakujejo, da se bo po današnjem kongresu nezadovoljstvo v Desusu še razplamtelo in da bo stranko zapustilo več lokalnih odborov in posameznikov. Na njihov prihod računajo zlasti Socialni demokrati, ki se želijo v javnosti prikazati kot stranka, ki priteguje. Prebegi iz Desusa so za druge stranke zanimivi tudi zato, ker upokojenci, iz vrst katerih pretežno prihajajo volilci Desusa, tvorijo obsežen volilni bazen (v Sloveniji jih je več kot 620.000), njihova udeležba na volitvah pa je za 20 odstotkov višja od povprečne udeležbe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje