Pred kongresom zavrelo v SLS: Gregorčičevi podporniki vodstvu očitajo prevaro

Slovenska ljudska stranka (SLS) bo na današnjem izrednem volilnem kongresu v Slovenski Bistrici izbirala novo vodstvo. Za voljene organe in funkcije v stranki je predlaganih 83 kandidatov. Za stolček na čelu stranke poleg sedanjega predsednika SLS Marka Balažica kandidirata še ljubljanska mestna svetnica Tina Bregant ter kandidatka za evropsko poslanko Nina Strah. O tem, kdo bo novi predsednik stranke, bo odločalo 107 delegatov z volilno pravico.
Do izrednega volilnega kongresa v SLS prihaja po več mesecih napetosti in nesoglasij, ki so v stranki izbruhnila po lanskih evropskih volitvah. Glavna akterja spora sta Balažic in nosilec liste SLS na lanskih evropskih volitvah Peter Gregorčič, ki pa se ni podal v boj za predsednika stranke. Gregorčič in njegovi podporniki so sicer že takoj po evropskih volitvah z različnimi manevri poskušali doseči zamenjavo Balažica na vrhu SLS, a jim to ni uspelo.

Sklic kongresa je na seji glavnega odbora stranke v začetku februarja predlagal Balažic, na katerega so v zadnjih mesecih leteli očitki, da je na evropskih volitvah javnost in volilce zavajal z navajanjem lažne izobrazbe in da je leta 2022 za predsednika SLS kandidiral, še preden je izstopil iz NSi. Čeprav naj bi Gregorčič lani jeseni dokončno opustil ambicije po prevzemu SLS, pa je pred kongresom v stranki znova zavrelo.

"To je velika prevara, ki je Slovenija še ni pomnila"

Posamezniki iz Gregorčičevega kroga, ki na čelu stranke vidijo Nino Strah, namreč ne skoparijo z ocenami, da gre pri kongresu za prevaro in konstrukt sedanjega vodstva stranke. "To je velika prevara, ki je Slovenija še ni pomnila. Avtorji tega konstrukta so nekateri, ki so že dolga leta v stranki in to dobro obvladajo. V ozadju ni treba iskati nobenih Murgel," je za N1 dejal župan občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj.
Vodstvu stranke je očital, da je z določbami iz poslovnika kongresa ter ustanavljanjem "obvodnih" odborov – v Ljubljani jih ima SLS, ki velja za stranko podeželja, kar enajst – vnaprej določila zmagovalca predsedniške tekme. "Gre samo še za preživetje nekaterih posameznikov v stranki. Oni bodo to šteli za svojo zmago, ampak v resnici bo to njihov velik poraz, ker se stranka dokončno umika s političnega prizorišča," je dejal Čebulj, ki je bil v preteklosti poslanec SDS.

Balažic je njegove obtožbe zavrnil, s prstom pa je pokazal na Nino Strah, ki je po njegovi oceni Gregorčičeva "slamnata kandidatka" za prevzem stranke. Peter Gregorčič in Nina Strah naj bi sodelovala že med kampanjo za evropske volitve. Medtem ko se je Gregorčiču mandat v Evropskem parlamentu izmuznil za vsega nekaj tisoč glasov, je bila javnosti manj znana Nina Strah z osvojenimi 744 preferenčnimi glasovi od njega precej manj uspešna.

Kot je poudaril Balažic, sam sicer obžaluje, ker Gregorčič ni premogel toliko poguma, da bi se včlanil v stranko in se z njim pomeril na kongresu. "S SLS se od lanskega oktobra ne ukvarjam več, kongresa ne bo niti spremljal," se je na njegove navedbe za N1 na kratko odzval Gregorčič, ki je decembra lani okrepil vrste Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), kjer je postal predsednik strateške skupine za pripravo programa Uspešna Slovenija 2030.

Balažic kandidira za predsednika in podpredsednika stranke

Čeprav Balažic poudarja, da je SLS pod njegovim vodstvom v dobri kondiciji in da so njeni rezultati na volitvah najboljši po letu 2011, pa več naših sogovornikov na današnjem kongresu pričakuje zamenjavo na čelu stranke. Nekateri to pripisujejo temu, da Balažic na kongresu kandidira tako za predsednika kot tudi za podpredsednika stranke.
Zaradi tega naj ne bi bil izključen scenarij, po katerem bi Balažic na kongresu umaknil kandidaturo za predsednika stranke in se nato potegoval samo še za podpredsedniško mesto. Balažic je za N1 dejal, da o tem načeloma ne razmišlja. Na vprašanje, ali ga je kdo v stranki pozval k temu, pa je odgovoril, da je bilo nagovarjanj z vseh strani v zadnjih dneh zelo veliko: "Da umaknem kandidaturo, si najbolj želijo v Gregorčičevem opozicijskem krogu."

A kot je mogoče slišati, Balažic nima večjih možnosti za ponovno izvolitev na čelo SLS. Vplivna struja stranke, ki mu je doslej stala ob strani v sporu z Gregorčičem, naj bi namreč podpirala kandidaturo Tine Bregant. Če ne bo večjih presenečenj, naj bi bila ta za novo predsednico SLS izvoljena že v prvem krogu glasovanja. Če nihče od kandidatov za predsednika v prvem krogu ne bo dobil več kot 50 odstotkov glasov delegatov, bo o zmagovalcu odločal drugi krog.

Da na kongres prihaja z močno podporo, se očitno zaveda tudi Tina Bregant. "Številke gredo zaenkrat v moj prid. Se pa včasih lahko zgodijo tudi kakšne nepričakovane stvari. Nič še ni odločeno," je za N1 dejala Bregant, ki naj bi se sicer v SLS včlanila šele decembra lani. Kdaj je postala članica stranke, nam ni znala pojasniti, dejala je le, da je članarino plačala za lani in letos. S podporo SLS in Naše dežele je sicer leta 2022 kandidirala tudi za županjo Ljubljane, osvojila je 5,69 odstotka glasov.

Favoritinja za stolček na čelu stranke Tina Bregant

Tino Bregant je javnost spoznala v času epidemije covida-19, ko jo je vlada Janeza Janše imenovala za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje. Številne so zmotile njene izjave, da naj ljudje maske nosijo tudi na samotnih sprehodih v naravi. Vlada jo je z mesta državne sekretarke razrešila na zahtevo ministra za zdravje Tomaža Gantarja, a se je po njegovem odstopu, ko je vodenje zdravstvenega resorja začasno prevzel takratni premier Janša, na ministrstvo vrnila kot vodja kabineta.

Čeprav v tekmi za stolček na čelu SLS velja za favoritinjo, Tina Bregant od kongresa pričakuje predvsem konsolidacijo stranke. "Obkladanje z najrazličnejšimi izrazi, kot so kruhoborci in slamnati kandidati, zame ni sprejemljivo. Me pa to včasih spominja na kirurgijo abscesa, kjer moraš najprej prerezati in očistiti rano ter drenirati vso svinjarijo, da se lahko rana potem začne celiti," je za N1 dejala Tina Bregant. Njeno kandidaturo podpira tudi nekdanji evropski poslanec SLS Franc Bogovič.

V luči ugibanj o morebitnem umiku Balažičeve kandidature za njeno najresnejšo izzivalko velja Nina Strah, ki naj bi po napovedih podpirala četrtina delegatov. "To bo bolj dvoboj kot troboj. Marko Balažic je bil že predsednik stranke, do izrednega kongresa pa je prišlo iz določenih razlogov. Mislim, da se ljudje kljub razdeljenosti zavedajo, da je treba prevetriti vrste v stranki in ustvariti ekipo, ki bo delala naprej in povezovala ljudi," je poudarila Nina Strah.

Na vprašanje, ali bi v primeru svoje zmage v SLS pripeljala Gregorčiča, pa je odgovorila, da brez njegovega privoljenja tega ne more storiti. "Peter Gregorčič je predstavljal doprinos tej stranki. Sama nimam težav s sklepanjem dogovorov, če so ti v dobro stranke in njenih rejtingov. To pa ne pomeni, da bomo čez tri mesece imeli nov kongres in da bo na mesto predsednika stranke namesto mene prišel Gregorčič. Tega zagotovo ne bom dopustila," je dodala Nina Strah.

Toninovo predvolilno zavezništvo ali zbliževanje s SDS

Rezultat današnjega kongresa bo pomembno vplival tudi na usmeritve SLS pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo – če ne bo prišlo do predčasnih volitev – spomladi 2026. Stranka, ki je nekoč pomembno krojila usodo slovenske politike, se je znašla v težkem položaju, saj ji javnomnenjske raziskave ne napovedujejo vrnitve v parlament. Zadnja anketa Ninamedie za Dnevnik ji je izmerila 1,6-odstotno, aprilska raziskava Mediana za Delo pa 0,8-odstotno podporo.

"Moja ideja je, da gremo pred volitvami v neko povezovanje oziroma širši razvojni blok, medtem ko ima del opozicije v stranki za to zaprta vrata in mu ne bo preostalo drugega kot samo sodelovanje s SDS," je izpostavil Balažic, ki je z Novo Slovenijo že začel pogovore o možnostih sodelovanja na naslednjih volitvah. Gre za pobudo predsednika NSi Mateja Tonina, ki želi v predvolilno zavezništvo na desnici poleg SLS vključiti še Demokrate Anžeta Logarja in Fokus Marka Lotriča.

Podobno kot Balažic tudi Tina Bregant vnaprej ne izključuje predvolilnega povezovanja: "Če bo to potrebno, se bomo združevali z ljudmi s podobnimi vrednotami, ki so v sredini, pa tudi malo desno in malo levo." Poleg NSi, Demokratov in Fokusa med zdravimi jedri slovenske politike prepoznava tudi evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki spogleduje z nastopom na naslednjih parlamentarnih volitvah, pri določenih projektih pa je pripravljena sodelovati tudi s SDS in SD.

Nina Strah pa za razliko od svojih protikandidatov meni, da se SLS v parlament lahko vrne tudi s samostojnim nastopom na volitvah. "Povezovanje z drugimi strankami ne pomeni nujno dobrega rezultata na volitvah, to smo videli tudi v primeru zgodbe s Povežimo Slovenijo." Na vprašanje, ali bi bila SLS pod njenim vodstvom bližje SDS kot danes, pa je odgovorila z besedami, da je vsako morebitno tesnejše sodelovanje stvar pogovorov.