Menu Item
Slovenija je prvo avtocesto dobila 29. decembra 1972, ko je bil odprt odsek primorske avtoceste med Vrhniko in Postojno. Prvi odsek slovenske avtoceste so začeli graditi konec maja 1970, gradnja sodobne štiripasovnice v dolžini 32 kilometrov pa je bila končana v dveh letih in sedmih mesecih. To je bila tudi prva avtocesta v nekdanji Jugoslaviji.
Na današnji dan pred petdesetimi leti je Slovenija odprla svojo prvo avtocesto na odseku med Vrhniko in Postojno. Naša država oziroma takratna Jugoslavija se je s tem pridružila dvajseterici evropskih držav, ki so že imele avtoceste v skupni dolžini približno 17.500 kilometrov. Največ avtocest je imela Nemčija s 6.219 kilometri, sledila je Italija s 4.323 kilometri, Francija s 1.715 kilometri in Avstrija s 553 kilometri avtocest, pojasnjujejo na Družbi za avtoceste (Dars).
Potrebo po sodobni štiripasovni cestni povezavi med Vrhniko in Postojno so že tedaj narekovale prometne obremenitve, saj je pred petimi desetletji na tem odseku letni promet znašal približno osem tisoč vozil na dan. Sicer pa je tudi danes ta odsek med prometno najbolj obremenjenimi v državi, saj ga v povprečju vsak dan prevozi približno 55 tisoč vozil.
Posojilo, ki je sprožilo cestno afero
Zgodba o razvoju slovenske cestne infrastrukture sega še nekaj let nazaj, in sicer v leto 1966. To je bilo prelomno leto tudi na področju urejanja in gradnje cestnih omrežij. Takrat je bila namreč izdelana prva študija o možnosti gradnje hitrih cest v Sloveniji, ki je bila na podlagi javne obravnave in strokovne razprave temelj republiškega zakona o modernizaciji cestne povezave Šentilj–Nova Gorica, ki ga je skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) sprejela 10. marca 1969, pojasnjuje Dars.
Na tej trasi se je promet namreč povečal kar za dve tretjini. Sprejet je bil odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika–Postojna–Razdrto in Hoče–Levec, za katerega bi del finančnih sredstev zagotovila SRS, del pa Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja Jugoslaviji za gradnjo avtocest namenila več posojil.
Zaradi želje drugih jugoslovanskih republik po gradnji moderne štiripasovne ceste je bila kvota posojila, ki jo je IBRD namenila Jugoslaviji, premajhna. Zvezni izvršni svet, ki je odločal o razdelitvi posojil med republikami, je zato odločil, da posojila Sloveniji ne odobri, ker naj bi bile druge republike do njega bolj upravičene.
“V Sloveniji pa je prišlo do tako imenovane cestne afere. Vsi organi oblasti, mediji in prebivalstvo Slovenije je takrat stopilo v bran republiški vladi in njenemu predsedniku Stanetu Kavčiču ter ga v njegovih zahtevah po enakovredni obravnavi zahtev soglasno podprlo. Na koncu je prišlo do delnega kompromisa med republiško in zvezno oblastjo, tako da je Slovenija za odsek Vrhnika–Postojna le dobila 16,1 milijona dolarjev posojila,” so dodali na Darsu.
Gradnja prvega odseka avtoceste se je začela 22. maja 1970, uradno odprtje je bilo 29. decembra 1972, le malo pred tem pa je Kavčič odstopil s položaja predsednika slovenske vlade.
Skoraj 32 km dolg odsek so gradila podjetja iz vse Jugoslavije. Gradnja je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec ter Unec–Postojna.
Danes slovensko avtocestno omrežje, ki ga upravlja in vzdržuje Dars, obsega 624,9 kilometra avtocest in hitrih cest, 143,4 kilometra priključkov, 22,3 kilometra razcepov in 40,8 kilometra drugih cest.
V galeriji spodaj si lahko ogledate, kako je potekala gradnja prve avtoceste v Sloveniji in Jugoslaviji.
Zanimivosti o prvi avtocesti v Sloveniji:
- Med gradnjo avtoceste je na železniškem viaduktu na Štampetovem mostu med prebijanjem podkopa zazevala ogromna vrtača. Ravno v tistem času sta se mostu približevala dva vlaka. Delavci, ki so bili takrat na srečo na malici, so hitro stekli na most in strojevodji pravočasno opozorili na nevarnost. S tem so preprečili veliko katastrofo, saj bi vlaka v nasprotnem primeru zgrmela v prepad.
- Med gradnjo so v bližini gradbišč nastala manjša naselja z lesenimi kolibami, v katerih so živeli delavci. Imeli so tudi menzo, upravno stavbo, skladišča in delavnice. Po koncu gradnje so naselja odstranili.
- Zaradi globinskega miniranja so bile na Ivanjem selu poškodovane številne strehe stanovanjskih hiš, ponekod drugod so popokale tudi vodne cevi in vodnjaki, ki jih je bilo treba sanirati.
- Avtoceste so se gradile na način, da so bile na določenih točkah dovolj ravne, da bi lahko v nujnih primerih služile kot pristajalna steza.
- Ker je prva avtocesta v Sloveniji potekala v smeri proti Italiji, so za označevanje cestnih signalizacij uporabili italijanski sistem (zelene table za avtoceste, modre za hitre ceste; v Nemčiji za avtoceste uporabljajo modre table).
- Vzdrževalna služba na Avtocestni bazi v Postojni je bila zaslužna, da je bila Slovenija prva država v Evropi, ki je uvedla spremenljivo prometno signalizacijo nad vozili. Prvič so jo uporabili na odseku Čebulovica–Divača.
- Vožnja po cesti je bila brezplačna samo tri ure po odprtju, potem je bilo treba plačati cestnino.
- En dan po odprtju avtoceste so pri Štampetovem mostu zabeležili 10 prometnih nesreč, ker so vozniki zapeljali na del cestišča, ki se je še gradil, policisti pa so napisali kar nekaj kazni zaradi prevelike hitrosti.
- Prva huda prometna nesreča se je zgodila 16. januarja 1973.
- Prva smrtna žrtev na avtocesti je bila stevardesa iz Švice, ki je zaradi neprilagojene hitrosti pri Štampetovem mostu izgubila nadzor nad vozilom.
- 2. januarja 1973 so v 12 urah našteli 1.374 avtomobilov.
- Avtošolam je bilo do izgradnje ljubljanske obvoznice za učenje voznikov prepovedano uporabljati avtocesto.
- Prva cestnina za osebni avtomobil je znašala 8 dinarjev (3 nemške marke).
- Prvih nekaj mesecev na cestnini niso imeli blagajn, zato je bilo treba denar tudi do šestkrat na dan peljati v Ljubljano, devize pa v Postojno.
- Med prazniki in dopustom so imeli cestninarji v 8 urah tudi 1.600 strank, ki so jim plačevale v osmih različnih valutah.
- V glavni sezoni so cestnino pobirali tudi na improviziranih stojnicah pod senčniki.
- Nekateri avtomobili so imeli volan na desni strani, zato je bilo pobiranje cestnine še dodatno oteženo.
VIR: “Slovenika, zares si čudovita!” Zbornik ob 50. obletnici prve avtoceste v Sloveniji in Jugoslaviji
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje