Menu Item
Poslanci in poslanke so na izredni seji potrdili novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga poznamo doslej. Z glasovanjem so potrdili vse predlagane vladne amandmaje k zakonu, zavrnili pa so amandma poslanske skupine NSi. Novelo zakona je podprlo 51 poslancev, proti jih je bilo 29. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo preoblikovalo v obvezno, ob tem pa se ne bo spremenila višina zavarovalne premije, ki bo še naprej znašala 35 evrov. Nova pravila bodo začela veljati 1. januarja 2024.
Največ časa, nekaj manj kot štiri ure, so poslanci na seji v državnem zboru predvideli za novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. V dosedanji proceduri so začetek izvajanja s sprva predvidenega 1. septembra letos premaknili na 1. januar 2024, v zakon pa so vključili tudi proračunsko varovalko v višini do 240 milijonov evrov.
Novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je podprlo 51 poslancev, proti jih je bilo 29. Za so glasovali vsi prisotni poslanci Svobode, SD in Levice, proti pa so bili v opozicijskih NSi in SDS. Je pa za glasoval poslanec SDS Danijel Krivec. Kot je dejal za N1, je bila to njegova napaka in neumnost in novele nikakor ne podpira.
Poslanci in poslanke so z glasovanjem potrdili vse predlagane vladne amandmaje k zakonu, zavrnili pa so amandma poslanske skupine NSi. Ta je predvideval, da se kljub vladnemu predlogu, da se zakon začne izvajati 1. januarja 2024, ta začne izvajati 1. septembra 2023, kot je bilo sprva predlagano.
Koalicijske stranke so bile po glasovanju zadovoljne. Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je dejala, da so v stranki današnjega dne in potrditve ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zelo veseli. “Po 20 letih pogovarjanja smo besede prenesli v dejanja. Delo se pa na tej točki šele začenja,” je poudarila.
Miha Kordiš iz Levice je dejal, da z današnjim dnem mineva devet let boja socialistov za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poudaril je, da so ga na današnjem glasovanju uspešno nacionalizirali, koalicijo pa v jeseni čaka resen pogovor o tem, kako ga bodo dokončno ukinili. “O ukinitvi se lahko pogovarjamo le takrat, ko ga bo nadomestila solidarna javna dajatev,” je dejal Kordiš.
V Novi Sloveniji so nad potrditvijo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju razočarani, je dejala poslanka Iva Dimic. “Gre za zgodovinski dan prevare,” je poudarila in dodala, da je vlada Roberta Goloba državljanom obljubila, da se bo dopolnilno zavarovanje ukinilo, zdaj pa se njegovo plačevanje “iz levega v desni žep”.
Kaj vse so poslanci še povedali po sprejetju omenjene zakonske novele, si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Prvi korak v smeri realizacije celovite zdravstvene reforme
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je v imenu predlagatelja zakona dejala, da je realizacija celovite zdravstvene reforme nujen korak v smeri učinkovitega, modernega, solidarnega in pravičnega zdravstvenega sistema. Poudarila je, da mora politika narediti vse, da prepreči dodatno poslabšanje stanja za slovenskega pacienta. Enega od takšnih poslabšanj so v Svobodi zaznali v spomladanski napovedi komercialnih zavarovalnic o povišanju zneska premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Izpostavila je, da je bilo med zakonodajnim postopkom omenjenega zakona večkrat poudarjeno, da se slovenski pacienti in uporabniki zdravstvenih storitev še vedno soočajo s težjo dostopnostjo do storitev, ob tem pa se čakalne dobe ne krajšajo, zato je višanje zavarovalnih premij nedopustno.
“Skladno s koalicijskimi zavezami, bomo do konca 2024 pripravili celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vseboval ukinitev oziroma preoblikovanje nepravičnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,” je dejala Kozlovič.
Poslanka Svobode je pojasnila, da se bodo finančna sredstva iz dopolnilnega zavarovanja prenesla v obvezno zdravstveno zavarovanje, ob tem pa bodo pacienti ohranili vse dosedanje pravice, prav tako pa bodo premije ostale iste. Novela zakona predvideva, da se bo spremenil prejemnik teh finančnih sredstev – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). “Novelo smo ustrezno dopolnili, upoštevali smo pripombe vseh deležnikov. Uskladili smo jo tudi z zakonodajnopravno službo DZ,” je še dejala Kozlovič. Ob tem je še dodala, da se z zamikom uporabe predloga zakona (to je predlagal ZZZS), zagotavlja dovolj časa, da se bo zakon lahko začel izvrševati tudi v praksi.
Bešič Loredan: Odprta vrata iskanju nacionalnega konsenza o financiranju zdravstvenega sistema
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je v svojem nagovoru zahvalil Gibanju Svoboda in ostalima koalicijskima strankama za “izjemno tvorno in dobro sodelovanje” v zakonodajnem postopku zakona, ki predvideva ukinitev zdravstvenega zavarovanja. Spomnil je tudi na vse nekdanje poskuse ukinitve dopolnilnega zavarovanja in dodal, da so se v Svobodi odločili za ta korak z namenom, da zaščitijo ljudi in da se znesek zavarovalne premije ohrani na nivoju 35 evrov.
“Lahko poudarim, da sta na nivoju vlade ministrstvo za finance in ministrstvo za zdravje tvorno sodelovala. Skupaj smo iskali rešitve in po predvidenem sprejemu zakona lahko kot skrbnik zdravstvenega sistema rečem to, da smo odprli vrata iskanju konsenza celovitemu financiranju zdravstvenega sistema, za katerega smo se koalicijske partnerice zavezale, da bomo to uredili do konca leta 2024,” je poudaril Bešič Loredan in dodal, da bo od 1. januarja 2025 zagotovljeno jasno, transparentno, dolgoročno financiranje zdravstvenega sistema.
Izpostavil je, da smo po dvajsetih letih letih na točki, ko se ukinja obstoječa oblika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in se na neki način ukinja “zavarovalni produkt, ki to ni”. Bešič Loredan je še dejal, da bosta ministrstvo za finance in ministrstvo za zdravje do jeseni pripravila vse potrebno, da se najdejo ustrezni finančni viri.
“Projekt dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nadaljujemo in da gremo dalje iz nacionalizacije v njegovo likvidacijo”
“Obstoj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je ena izmed treh ključnih oblik, kako se slovenski zdravstveni sistem privatizira. Lahko rečemo, da gre za eno izmed treh ključnih oblik legalizirane korupcije,” je v obrazložitvi stališča stranke Levica dejal poslanec Miha Kordiš. Ob tem je dodal, da je dopolnilno zavarovanje že 20 let trn v peti državljanom, ker je neučinkovito in nepravično. Dejal je še, da v praksi deluje kot davek, ampak za razliko od ostalih davkov se iz njega ne zbirajo sredstva za javno korist, temveč gre v roke treh največjih komercialnih zdravstvenih zavarovalnic, ki so po njegovem mnenju organizirane kot kartel.
Kordiš je dejal, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo sedaj, tudi nepravično, saj ne upošteva družbenega razkoraka med ljudmi, ki so na minimalni plači (tudi upokojencev), in tistih, ki imajo visoke plače. “Vsi namreč plačujemo enakovredno položnico z zneskom 35 evrov, ne glede na to, ali si to položnico lahko privoščimo ali pa ne. Elementarna socialna pravičnost zahteva, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine na način, da se prenese v obvezno, torej, popravijo se prispevne stopnje, tako da vsi prispevamo v skladu s svojimi zmožnostmi in s ciljem, da pridemo do zdravstvene oskrbe po svojih potrebah, kot jo potrebujemo,” je poudaril Kordiš. Ob tem je dejal, da se tako zaključuje zakonodajna pot nacionalizacija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jo sprožili v koaliciji.
Levica, ki je velika podpornica ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo pri glasovanju podprla omenjeni zakon. Kordiš pa je ob tem opozoril, da je nacionalizacija dopolnilnega zavarovanja, ki “reže popkovino” med komercialnimi zavarovalnicami in našim zdravstvenim sistemom, pomemben korak, vendar ni enak ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
“Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinemo šele tako, da ga prenesemo v obvezno in ga nadomestimo s solidarno obliko prispevka. Kot socialisti seveda pričakujemo, da se bomo takoj v jeseni v koaliciji zbrali okoli 1. točke dnevnega reda, ki je, da projekt dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nadaljujemo in da gremo dalje iz nacionalizacije v njegovo likvidacijo,” je poudaril Miha Kordiš.
Zdravstvena reforma z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja končno dobiva prve obrise
Poslanka Svobode Mateja Čalušić je v predstavitvi stališča največje parlamentarne stranke dejala, da po 20 letih čakanja na zdravstveno reformo, katere nepogrešljivi del je tudi preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ta končno dobiva prve obrise. Poudarila je, da se je vlada takoj po nastopu mandata začela ukvarjati s kritičnimi razmerami v zdravstvu, ki jih je naslovila z dvema interventnima zakonoma. Ob napovedanem dvigu premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa so takoj začeli postopek preoblikovanja.
“Po 20 letih Sizifovega dela, v to sem trdno prepričana, bomo skalo, ki se imenuje ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, končno privalili na vrh gore,” je dejala Čalušić. Ob tem je spomnila, da je zakon vse od sprejema leta 1992 do danes doživel veliko poizkusov prenove, vključno z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a so kompleksnost in navzkrižje interesov vsakič zaustavili te namere.
“Sedanja vlada pa je pri tem odločna. V koalicijskem sporazumu smo med prednostne naloge uvrstili prav ukinitev dopolnilnega zavarovanja,” je dejala Čalušić in dodala: “Po današnji zadnji razpravi o predmetnem zakonu boste glasovali zlasti o tem ali želite javno, transparentno in vsem dostopno zdravstvo ali pa so vam ljubši parcialni interesi in siromašenje javne zdravstvene blagajne z namenom polnjenja zasebnih žepov.”
SDS: Ne gre za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Da omenjena zakonska novela ne ukinja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da gre zgolj za preoblikovanje v obvezno zdravstveno zavarovanje, pa je poudaril poslanec SDS Zvone Černač. Ob tem je opozoril na številne neizpolnjene obljube vlade Roberta Goloba na področju zdravstva: skrajšanje oziroma odprava čakalnih vrst, krepitev javnega zdravstva, boljša organiziranost zdravstvenega sistema …
“Po letu dni lahko ugotovimo, da je stanje na področju zdravstva slabše, bistveno slabše kot pred letom dni, pa ni potrebno, da to ugotavlja opozicijska poslanska skupina, to ugotavlja predsednik strateškega sveta pri predsedniku vlade za področje zdravstvenega sistema dr. Erik Brecelj. Čakalne vrste so se kljub dodatnim 135 milijonov evrov za njihovo odpravo, ki so bile zagotovljene na podlagi interventnega zakona, bistveno podaljšale,” je poudaril Černač. Dodal je, da je še vedno veliko število ljudi, ki nima dostopa do osebnega zdravnika, vlada pa z uveljavitvijo ambulant za neopredeljene ni izboljšala razmer.
“Neustrezne poteze ministra in vlade vodijo v razgradnjo namesto v krepitev javnega zdravstvenega sistema. Namesto rešitev, je Golobova koalicija aprila iz predala potegnila štiri leta star zakon Šarčeve vlade o spremembi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno dopolnilno zavarovanje, ki ne rešuje ničesar,” je izpostavil poslanec SDS.
Poudaril je, da novela zakona ljudem ne prinaša popolnoma ničesar, saj ne prinaša boljših storitev, ne odpravlja čakalnih vrst in ne rešuje bistvenih problemov zdravstvenega sistema. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ostaja, vendar ne bo več prostovoljno, pač pa obvezno.
Zdravstveni sistem je potreben učinkovite prenove
V imenu Nove Slovenije je poslanka Iva Dimic poudarila, da je slovenski zdravstveni sistem potreben učinkovite prenove, tako organizacije kot tudi reorganizacije na posameznih oddelkih. Ob tem se v stranki zavzemajo tudi za odpravo koncesij in vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih kapacitet v javno zdravstveno mrežo.
“Le na ta način bi se lahko povečala dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega današnji zakon ne vključuje in ne omogoča. Ena od vrednot Nove Slovenije je svobodna izbira zdravnika. Predlog zakona to svobodo omejuje, saj trenutno prostovoljno izbiro posameznika glede izbora dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja spreminja v obvezni prispevek. Preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov, ki se bo lahko letno usklajeval, oziroma dražil, se je vlada lotila brez izračunov,” je dejala Dimic.
Ob tem je opozorila, da v zakonu nikjer ne piše, koliko bo stala reorganizacija ZZZS in koliko ljudi bo treba zaradi tega dodatno zaposliti. V NSi tudi nasprotujejo predlogu, da bi se zakon namesto 1. septembra 2023 začel uveljavljati šele 1. januarja 2024. Zato so v NSi vložili amandma k 31. členu, ki prinaša spremembo uveljavitve zakona s 1. septembrom 2023.
“Le tako boste ostali kredibilni in izpolnjevali zastavljene in obljubljene cilje, ki ste si jih sami zadali,” je dejala Dimic in dodala, da bomo v Slovenji za več denarja dobili manj pravic.
SD proti vladnim amandmajem
V SD so si po besedah Bojane Muršič zastavili cilj, da košarica obstoječih pravic ostane enaka in da združeno zavarovanje krije vse storitve, ki jih je doslej krila kombinacija obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je sicer izrazila obžalovanje, da niso našli načina, s katerim bi odpravili tudi neupravičen način obračunavanja dajatev za dosedanje prostovoljno zavarovanje.
“Želeli smo si, da najdemo nov konsenz za financiranje sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, ki bi upošteval tudi premoženjsko stanje zavezanca. Četudi ta cilj še ni dosežen, v koristi združitve zavarovanj še vedno presegajo slabosti. Zato na enotni prispevek v višini 35 evrov gledamo kot začasno rešitev, ki jo bo treba čim prej nadomestiti s celovitim in enovitim prispevkom za financiranje združenega zdravstvenega zavarovanja,” je dejala poslanka SD.
Poudarila je, da še vedno ostaja odprto vprašanje, kaj se bo zgodilo s premoženjem statusov zavarovancev in zavarovalnic, ki so doslej izvajale dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Po mnenju SD je zakon ustrezno predvideval, da se ob ukinitvi zavarovanja poravnajo stroški, preostanek sredstev pa se vrne, ZZZS pa se vrne revaloriziran znesek vložka, ki ga je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vložila ob njeni ustanovitvi.
“Tako rešitev podpiramo tudi Socialni demokrati. Vlada pa v zadnjem hipu z amandmajem k 21. in 22. členu, s katerim opisani koncept obrača. Vzajemno bi z zakonom preoblikovali v navadno delniško družbo, namesto vračila sredstev zavarovancem pa predvideva, da se njihov denar spremeni v lastniški delež tudi ZZZS in bi namesto izplačila denarja postal delničar nove Vzajemne,” je pojasnila Muršič.
Ocenila je, da tako varovanje pravic delničarjev pomeni le veliko zavajanje zavarovancev, saj se jim namesto denarja ponuja malo vreden lastniški delež, ki bo zanje predstavljal predvsem breme. “Vse to pa zgolj za to, da bi peščica lahko še naprej agresivno tržila druga komercialna zdravstvena zavarovanja, ki predstavljajo neposredno konkurenco obveznemu zavarovanju in javnemu sistemu,” je poudarila.
SD bo soglasno podprla zakonsko novelo, prav tako bodo podprli vladne amandmaje k 3. in 11. členu, ne bodo pa podprli vladnih amandmajev k 21. in 22. členu, saj ta poskušata dosedanje zavarovance spremeniti v delničarje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje