Menu Item
Poslanci so na izredni seji potrdili predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki prinaša novo plačno lestvico. Za je glasovalo 45 poslancev, proti so bili trije. V drugi obravnavi so sicer koalicijski poslanci zavrnili vse amandmaje k zakonu, ki so jih predlagali v opozicijski SDS. Zakon zagotavlja, da nihče ne bo imel plače, nižje od minimalne, usklajevanje plač z inflacijo, predvidene so tudi spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanje plač bo v veljavo stopilo postopno. Plače se bodo s 1. januarjem 2025 povišale tistim v najnižjih plačnih razredih in tudi drugim javnim uslužbencem in funkcionarjem – razen funkcionarjem v zakonodajni in izvršni veji oblasti, ki bodo povišanja plač deležni šele po naslednjih volitvah v državni zbor. Med funkcionarje, ki bodo višje plače deležni že na začetku prihodnjega leta, pa sodi tudi predsednica republike.
Z obsežnim zakonskim predlogom z več kot 120 členi, ki je del najobsežnejše prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih, so se poslanci prvič seznanili že ob splošni razpravi v državnem zboru. V drugi obravnavi zakona so poslanci zavrnili vse predlagane amandmaje, ki jih je k zakonu vložila opozicijska SDS. Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki prinaša novo plačno lestvico, so nato v tretji obravnavi s 45 glasovi za in tremi proti potrdili.
Do predloga se je minuli teden v drugi obravnavi opredelil tudi matični parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Člani odbora so besedilo popravili z dopolnili, ki jih je vložila koalicija, predhodno pa so se o njih uskladili predstavniki vlade in sindikatov. Pripravljena so bila kot odziv na mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
Predlog zakona prinaša novo plačno lestvico, na kateri bo razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Nihče ne bo imel določene plače, ki bo nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bo znašala 1253,90 evra bruto, najvišja pa 8821,04 evra bruto. Z zakonom so določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja.
Povišanja plač bo v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.
Minister za javno upravo Franc Props je v državnem zboru izpostavil, da je minilo že 16 let, odkar je leta 2008 stopil v veljavo sedanji plačni sistem, ki pa več ne odgovarja spremenjenim zahtevam, s katerimi se soočajo delodajalci in zaposleni v javnem sektorju. Poudaril je, da po novem zakonu nobena plača v javnem sektorju ne bo nižja od minimalne plače. Trenutno je namreč stanje v javnem sektorju takšno, da ima v obstoječem plačnem sistemu približno 20 odstotkov zaposlenih nižjo plačo od minimalne plače, zato morajo delodajalci do minimalne plače doplačevati. Po Propsovih zagotovilih bo zakon takšno stanje odpravil, ob tem pa bo dal nastavke, da se ustrezno povišajo plače v spodnji tretjini plačne lestvice.
“Plačna lestvica z razmerjem ena proti sedem med najnižjo in najvišjo osnovno plačo in hkratno zmanjšanje razlike v nominalni vrednosti med posameznimi plačnimi razredi plačne lestvice s štirih na tri odstotke, bo omogočila vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij, glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela, hkrati pa bo prispevala k dolgoročni javnofinančni vzdržnosti,” je poudaril minister za javno upravo.
Vlada bo z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju tudi vzpostavila ustrezna plačna razmerja med funkcionarji vseh vej oblasti in drugih funkcionarjev, ki jih kot takšne opredeljuje zakonodaja. Minister za javno upravo Franc Props je izpostavil, da se bodo z zakonom vzpostavila še ustreznejša razmerja med funkcionarji – nosilci oblasti ter direktorji kot najodgovornejši javni uslužbenci na eni strani in ostalimi javnimi uslužbenci na drugi strani.
“S tem bo preseženo nevzdržno stanje, ko so se plače javnim uslužbencem poviševale, plače direktorjev in funkcionarjev pa ne, zaradi česar javni uslužbenci po plačah pogosto prehitevajo njihove vodje,” je dejal Props.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so sicer v torek parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpis pa je predviden v prvi polovici novembra skupaj s krovnim dogovorom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti. So pa podpisali tudi dogovor o korakih za razveljavitev novega plačnega zakona, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi dokumenti.
V tem primeru bo vlada v skladu z dogovorom po nujnem postopku vložila zakon, s katerim bi razveljavili določbe zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ danes sprejel, razen če pogajalci dosežejo soglasje o odložitvi začetka uporabe zakona. Na vladni in sindikalni strani sicer verjamejo, da se bodo o vseh odprtih vprašanjih uspeli pravočasno uskladiti.
Predsednici republike višja plača že od januarja, ministrom in poslancem pa kasneje
Zakon sicer v 101. členu določa, da bodo funkcionarji izvršilne in zakonodajne veje oblasti višjih plač deležni šele z novim mandatom državnega zbora in novim mandatom vlade, torej po naslednjih državnozborskih volitvah.
Predsedniku vlade, ministrom, podpredsednikom vlade, predsednici in podpredsednikom državnega zbora, državnim sekretarjem in poslancem se torej plača v tem mandatu ne bo zvišala. Višjega izplačila pa bo že s 1. januarjem deležna predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zanjo naj zamik zvišanja izplačila ne bi veljal zato, ker njen mandat ni vezan na mandat državnega zbora, temveč na neposredne volitve, ki so vsakih pet let.
Nataša Pirc Musar bo tako 1. januarja kot vsi javni uslužbenci in funkcionarji – razen vladnih in zakonodajnih – prejela prvo povišanje plače, in sicer 12-odstotno. Plača se ji bo postopno povečevala do 1. januarja 2028. Predsednica republike je v novi plačni lestvici uvrščena v najvišji 67. plačni razred, osnovna plača v tem razredu znaša 8.821,04 evra bruto.
Koalicija zakon pozdravlja, v opozicijski SDS so bili kritični
Medtem ko so v koaliciji predlog novega zakona pozdravili in izpostavljali, da gre za največjo reformo plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih, so bili v opoziciji kritični.
Andrej Kosi (SDS) je poudaril, da zakon ni tako idealen, kot trdita vlada in koalicija, da se z njim ne strinjajo v več sindikatih, med njimi s področja zdravstva, vojske in občinskega redarstva, pripombe – tudi glede plač županov – pa prihajajo tudi iz več kot polovice občin. “Niste prisluhnili vsem sindikatom, kajti sindikat v Sloveniji ni samo sindikat učiteljev, kjer je glavni Štrukelj, ampak tudi drugi sindikati,” je dejal. Kritičen je bil do reševanja težav v zdravstvu, pri čemer pa vladna stran po njegovih besedah ne prisluhne zdravniškemu sindikatu Fides.
Sara Žibrat (Svoboda) je na očitek, da vladna stran ni prisluhnila vsem sindikatom, odgovorila, da niso prisluhnili zdravniškemu sindikatu Fides. “Ste jim pa vi v protikoronskih ukrepih,” je dodala.
Andrej Poglajen (SDS) je prepričan, da ne gre za reformo, ampak za posodobitev sistema. Pojasnil je tudi, da že zdaj nihče od zaposlenih v javnem sektorju ni dobil plačila, ki bi bilo nižje od minimalne plače, ter da populistično dvigovanje minimalne plače v preteklih letih ni bilo usklajeno z drugimi plačami v javnem sektorju.
Milan Jakopovič (Levica) pa je poudaril, da so zviševali minimalno plačo, ki predstavlja pošteno plačilo za delo, in da ta ne more biti kriva za ostala nesorazmerja v sistemu. Izpostavil je, da v preteklosti ni bilo socialnega dialoga, zato so se plače usklajevale počasneje, kot bi se morale. Ker pa ni prihajalo do enotne uskladitve po celotnem plačnem sistemu, so sindikati parcialno naslavljali problematiko prenizkih plač, je dejal. Tatjana Greif (Levica) je odpravo vseh plač, ki so pod minimalno plačo, označila kot eno temeljnih programskih zahtev Levice iz koalicijske pogodbe. Darko Krajnc (Svoboda) pa je takšno ureditev označil za civilizacijski dosežek.
Tamara Kozlovič (Svoboda) je opozicijskim poslancem odgovorila, da zakonski predlog ni idealen, saj da se je uskladiti z vsemi deležniki težko, da pa je izjavo o usklajenosti zakona podpisalo 30 od 47 sindikatov, ki predstavljajo 80 odstotkov javnih uslužbencev. Izpostavila je še, da se bodo najprej zvišale plače tistim z najnižjimi dohodki. Zakon uvaja mehanizme spregleda izobrazbe, zvišuje nagrade za delovno uspešnost, mladim omogoča hitrejše napredovanje izboljšuje pogoje za zaposlene, ki prihajajo iz gospodarstva, je še navedla.
Tudi Bojano Muršič (SD) veseli, da je vlada sedla za mizo s sindikati in se začela pogovarjati o plačnem sistemu, “kajti stanje v zadnjih letih je postalo nevzdržno”. Verjame, da se bodo tudi v prihodnje še pojavile nepravilnosti, pričakuje pa, da jih bodo sproti odpravili. Bistvo je, da plačni sistem postane vzdržen in da ne bo partikularnih rešitev, je poudarila.
Na današnji seji so sicer poslanci razpravljali o predlogih dopolnil, ki so jih vložili v SDS. Poslanci NSi v razpravi niso sodelovali.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje