Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na seji soglašal s predlogom novele stanovanjskega zakona, ki je marca prestal prvo obravnavo v DZ. Ta med drugim predvideva zvišanje neprofitne najemnine in hkrati subvencij, kar so člani odbora pozdravili.

Člani Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so se strinjali, da predlog novele stanovanjskega zakona vsebuje potrebne spremembe, ki jih je treba uveljaviti čimprej. Podprli so predloge dopolnil koalicijskih strank, ki so večinoma sledili pripombam zakonodajno-pravne službe DZ.

V Levici se z nekaterimi rešitvami ne strinjajo. Kot je povzel Luka Mesec, se ne strinjajo s skrajševanjem roka odpovedi najemne pogodbe, s tem, da najemodajalcu ob neplačilu najemnine najemniku ni več treba poslati opomina, ter z ustanovitvijo javne najemniške službe, saj ta po njegovih besedah lahko pelje v še večji razmah slabe prakse kupovanja stanovanj kot investicije.

Podporo zakonu so v Levici pogojevali s sprejemom njihovih dopolnil, ki bi te rešitve spremenile, a jih odbor ni podprl. Prav tako se ni strinjal z njihovim predlogom za dvig praga za upravičenost do subvencije za neprofitno najemnino in predlogom mehanizma, ki bi stimuliral občine, da gradijo javna najemna stanovanja. Boštjan Koražija iz Levice je obžaloval, da zakon ne prinaša rešitev za stanovanjske zadruge.

Skrajšanje odpovednega roka, če v pogodbi ni določen drugače, je predviden z 90 na 60 dni, roka za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, pa s 60 na 30 dni. To se tako kot Levici v teh zaostrenih časih ne zdi primerno tudi Andreju Rajhu iz SAB.

Rajh je ob tem ocenil, da so ostale rešitve večinoma primerne. Opozoril je na to, da je v Sloveniji okoli 200.000 stanovanj nezasedenih in da se številka povečuje. Država in lokalna skupnost bi morala to bolj izkoristiti in imeti po njegovem mnenju večji pregled nad trgom.

Bil je kritičen do nedavnih ocen Banke Slovenije, da so cene stanovanj v Sloveniji uravnotežene. S prstom je pokazal na opozorila nemške centralne banke, da so nepremičnine v Nemčiji za 30 odstotkov precenjene, predvsem v luči slabe demografske slike in obetov.

Predlog novele vključuje predkupno pravico Stanovanjskega sklada RS pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, čemur v Združenju mestnih občin Slovenije po besedah Miloša Senčurja nasprotujejo. Tega državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac ne razume, saj bo, kot je dejal, občina lahko dosegla isti cilj, če se bo odločila za prodajo.

Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjan Udovič je ocenil, da je treba zakon sprejeti čimprej. Nekaj pomislekov je ostalo, a je Rožac znova zatrdil, da se zavedajo, da je potrebna celovita reforma sistema. Prenovo stanovanjskega zakona naj bi začeli pripravljati po sprejemu te novele.

“Vse rešitve niso optimalne, bi jih bilo treba postaviti še na bolj trdne temelje, a zakon se bo lahko dopolnil,” je dodal Ljubo Žnidar iz SDS. Obžaloval je, da se v Ljubljani ni zgradil pred mnogimi leti načrtovan t. i. študentski kampus, saj bi se z njim po njegovih besedah v prestolnici sprostilo blizu 5000 postelj.

Predlog novele usklajuje neprofitno najemnino, ki se ni uskladila od leta 2007, zaradi česar imajo stanovanjski skladi premalo priliva, da bi lahko obstoječi stanovanjski fond primerno vzdrževali. Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo dvignila z 2,63 evra zvišala na 3,50 evra postopno v treh letih.

Ob tem bi se subvencija najemnine zvišala na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, sedaj 80 odstotkov. S tem naj bi zagotovili, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih najemnikov. Posledično bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine.

Dodatna sredstva za gradnjo stanovanj bi zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem državnega stanovanjskega sklada in občinskih javnih stanovanjskih skladov. Predlog predvideva tudi vzpostavitev javne najemniške službe pri državnem stanovanjskem skladu, ki naj bi lastnike stanovanj naj bi razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj. Novosti so predvidene glede večstanovanjskih stavb. Predlagane so spremembe potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah.