Menu Item
Po ljubljanskih vpadnicah bi vozili dolgi avtobusi za 200 potnikov. Zanje bi bila rezervirana sredina ceste. Sistem bi dopolnjevale dodatne obodne linije, ki bi zmanjšale potrebo po prestopanju v središču mesta. Tak sistem so si zamislili v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, neformalnem združenju nevladnih organizacij s področja urejanja mobilnosti. Na občini Ljubljana je predlog naletel na hladen odziv.
Kot so prepričani v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, je napovedana gradnja nove železniške in avtobusne postaje ključni trenutek tudi za mestni potniški promet. “Ta lahko z dobro navezavo na novi postaji veliko pridobi, obenem pa tudi poveča privlačnost novega potniškega centra.”
Svoj koncept prenove ljubljanskega potniškega prometa so poimenovali – ZMAJ. Temelji na treh hitrih avtobusnih linijah, ki potekajo po mestnih vpadnicah.
24-metrski avtobusi z dvema pregiboma, ki sprejmejo do 200 potnikov, bi vozili na manj kot 5 minut.
V okolici predvidenega novega potniškega centra bi vzpostavili tri prestopne postaje, ki bo omogočale hitro prestopanje med linijami in različnimi oblikami javnega prevoza. Sistem hitrih “tramvajskih” linij bi dopolnjevale dodatne obodne linije, ki bi uporabnikom omogočale, da se izognejo središču mesta in si skrajšajo potovanje.
“Ureditev LPP je zastarela.”
“Trenutna ureditev linij LPP izhaja iz načela minimalnih prestopov in je iz obdobja, ko so se kot plačilno sredstvo uporabljali žetoni, zato je prestop pomenil podvojitev cene prevoza,” navajajo v Koaliciji za trjanostno prometno politiko.
Z uvedbo plačilne kartice URBANA, ki ob enkratnem plačilu voznine omogoča 90 minut neomejenega prestopanja, pa je trenutna ureditev linij LPP v Ljubljani po njihovem mnenju postala manj ugodna rešitev. “Odvisnost med intervali linij je na posameznih koridorjih zelo težko uskladiti in manjše zamude privedejo do prihoda več avtobusov naenkrat, kar povzroča daljša obdobja brez avtobusov.”
Glavna prednost linij ZMAJ je v tem, da bi bil en cestni koridor namenjen zgolj eni liniji, kar bi izničilo kopičenje avtobusov in omogočijo boljšo predvidljivost in visoko frekvenco prihodov.
Avtobusni koridorji na vpadnicah bi po viziji avtorjev koncepta potekali po sredinskih pasovih cest in bi bili ločeni od ostalega prometa, uvedba tovrstnih linij pa bi bila lahko postopna.
“Najmanj, kar pričakujemo od Mestne občine Ljubljana kot odziv na naš predlog, je začetek resne in argumentirane razprava o tem, kako povečati učinkovitost mestnega potniškega prometa,” so še zapisali avtorji koncepta. “Če se lahko Ljubljana pohvali z marsikakšnim dosežkom pri izboljšanju pogojev za kolesarjenje in hojo, pa za primerljivimi mesti v Evropi pri javnem potniškem prometu žal precej zaostaja.”
Župan Janković: Predlog je neizvedljiv
“Zaenkrat žal kaže, da MOL nismo uspeli prepričati, da je prenova sistema LPP nujna, in da je predlagani koncept dobra osnova za takšno prenovo,” nam je o prvem odzivu občinske uprave, ki so jim koncept podrobno predstavili že aprila, povedal dr. Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora in eden od avtorjev koncepta ZMAJ. “Odziv je bil bolj slab kot dober. Koncepta ‘en koridor – ena linija’, ki je jedro predlaganega sistema, občina za zdaj ne podpira.”
Prav občina pa je seveda ključna za morebitno uresničitev vizije v praksi. A župan Zoran Janković jo označuje za “neizvedljivo”. Kot glavni argument za to je na majski novinarski konferenci navedel, da bi bila vpeljava sredinskih pasov za avtobuse na vpadnicah nepraktična. “Vsi potniki, ki bi izstopili iz avtobusa, bi morali nato še prečkati cesto.” To pa naj bi bilo za potnike zamudno.
Na občini dodatno pojasnjujejo, po njihovem mnenju “predlagana rešitev ni tako učinkovita, kakor ocenjujejo pri Koaliciji za trajnostno prometno politiko”, poleg tega pa bi po njihovem “dejansko pomenila razširitev prometnih koridorjev”.
Aprilske predstavitve koncepta ZMAJ so se udeležili tudi predstavniki LPP. Predlog je po njihovem mnenju “zanimiv, vendar zaradi tehničnih in infrastrukturnih specifik težko prenosljiv v okolje Mestne občine Ljubljana”.
Ali, kot je na novinarski konferenci dejal Janković: “Vsaka ideja je dobrodošla, a v tem trenutku se o tem ne moremo pogovarjati.”
Letos prvi električni avtobusi
Na občini za zdaj večjih sprememb v shemi LPP ne načrtujejo. Omenjajo zgolj verjetno vzpostavitev nove hitre krožne linije okoli središča mesta.
Sicer pa pri izboljševanju funkcionalnosti potniškega prometa stavijo predvsem na širitev mreže rumenih voznih pasov in pa posodabljanje voznega parka. Kot poudarjajo, trenutno že skoraj polovico mestnih avtobusov poganja metan, ki zrak onesnažuje bistveno manj kot dizelsko gorivo. V kratkem naj bi upokojili še zadnjih 23 starejših dizelskih avtobusov, ki ustrezajo danes že povsem preživetemu standardu EURO2.
Še v letošnjem letu načrtujejo tudi nakup prvih avtobusov na elektriko. V minulih dneh sta dva že preizkusno vozila po ljubljanskih ulicah (eden na zgornji sliki). Na območju remize LPP pa naj bi postavili tudi veliko sončno elektrarno, ki bo proizvajala elektriko za polnjenje vozil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje