Menu Item
Predlogu NSi za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi se ne obeta podpora. V koaliciji ga ne podpirajo, saj menijo, da NSi z njim zlorablja institut posvetovalnega referenduma. V opoziciji predlog podpirajo. Če predlog ne bo dobil podpore, v SDS ne izključujejo možnosti za naknadni zakonodajni referendum.
Na posvetovalnem referendumu bi volilce po predlogu poslanske skupine NSi vprašali: Ali ste za to, da državni zbor sprejme predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki omogoča vlaganje zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti parlamentarnih preiskav na ustavno sodišče ter s tem v obdobju do odločitve onemogoča izvajanje parlamentarne preiskave v zadevah javnega pomena.
Vida Čadonič Špelič (NSi) je v obrazložitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma spomnila, da predlagane zakonske spremembe prinašajo uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. “Izvajanje preiskave pa je do odločitve ustavnega sodišča blokirano, saj v tem obdobju DZ ne more imenovati preiskovalne komisije za določeno preiskavo,” je izpostavila.
Po oceni Čadonič Špelič predlagane spremembe prinašajo otežitev ustanavljanja parlamentarnih preiskav sredi mandata, kar lahko po mnenju NSi razumejo kot poskus discipliniranja trenutne opozicije.
Po mnenju ministrice za pravosodje Andreje Katič je predlagana referendumska pobuda neutemeljena, saj nasprotuje potrebnemu usklajevanju zakonodaje z več odločbami ustavnega sodišča. Spomnila je, da predlog novele v zakonodajo vnaša dve ustavni odločbi iz leta 2021 glede nedopustnosti posegov v neodvisnost odločanja sodišč ter v samostojno delovanje državnih tožilstev ter starejšo odločbo iz leta 2011 glede zaslišanja članov parlamentarnih preiskovalnih komisij. Glede na zamude pri uresničevanju odločb ustavnega sodišča je po mnenju Katič treba čim prej zagotoviti ustavno in zakonsko skladno delovanje parlamentarnih preiskav.
“Smo svetovni rekorder po številu odrejenih parlamentarnih preiskav”, to nenadzorovano širjenje pa ni ostalo brez posledic, pa je opozorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (Svoboda), ki je vložila predlog novele. “Zaradi odsotnosti regulativnih mehanizmov je predsednik DZ ostal brez kakršnegakoli vzvoda, ki bi mu omogočal preprečitev preiskav, za katere ve, da niso samo nezakonite, ampak so celo potencialno protiustavne,” je izpostavila.
Po njenem mnenju zakon potrebuje varovalke, ki bodo pooblastile določene institucije in tretjino poslancev, da zaprosijo za mnenje ustavnega sodišča o ustavnosti parlamentarne preiskave. Predlagane spremembe ne bodo imele retroaktivnega učinka, temveč se bodo uporabljale samo za prihodnje parlamentarne preiskave, je zagotovila in dodala, da v Svobodi predloga NSi ne bodo podprli.
Nasprotno bi po mnenju Janeza Žaklja (NSi) predlog novele lahko vplival tudi na že odrejeno parlamentarno preiskavo o Gen I, Star Solarju in Gibanju Svoboda, katere član je. Zakon bi namreč lahko bil uveljavljen še pred potekom 30-dnevnega roka po objavi akta o odreditvi te preiskave v uradnem listu, je izpostavil. Če bi imela predlagateljica resen namen izboljšati zakonsko ureditev, bi se spremembe začele uporabljati z novim mandatom, ko se bodo razmerja med vladajočimi in tistimi, ki jih nadzirajo, postavila na novo, je ocenil.
Veljavni zakon o parlamentarni preiskavi je bil kljub ustavnim odločbam za koalicijo ustrezen do vložitve predloga državnega sveta za preiskavo Gen-I, Star Solarja in stranke Svoboda, pa je poudaril Jože Tanko (SDS). Zahteva za posvetovalni referendum je po mnenju Tanka logična in smiselna, zato jo bodo v SDS podprli. Če predlog ne bo izglasovan, pa ne izključuje možnosti nadaljnjih korakov preverbe zakona, “morda tudi z naknadnim zakonodajnim referendumom,” je izpostavil.
Predlog za posvetovalni referendum ni ustrezen, pa je ocenil Jani Prednik v imenu poslancev SD. Spomnil je na mnenje zakonodajno-pravne službe, da namen posvetovalnega referenduma ni izrekanje o sprejetju pravnega akta, ki je v zakonodajnem postopku. Neustrezno je po mnenju SD tudi referendumsko vprašanje.
Predloga ne bodo podprli niti v Levici. Po oceni Milana Jakopoviča lahko predlog za razpis posvetovalnega referenduma ocenimo kot poskus vztrajanja na protiustavnosti in kot nadaljevanje razpisovanja številnih parlamentarnih preiskav brez dodane vrednosti, namenjenih za politično obračunavanje.
Poslanci opozicije so v razpravi izpostavljali, da so predlagane spremembe zakona premalo domišljene, glavni očitek pa je bil, da je predlog novele pripravljen zgolj z namenom blokirati delo preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solarju in Gibanju Svoboda. Predsednica DZ bi namreč lahko predlog novele vložila že ob začetku sklica, pa tega ni storila, so navajali. Zato menijo, da je namen predlagatelja novele spremeniti pravila sredi igre, to pa je zloraba, so opozarjali.
V koaliciji so očitke opozicije zavračali in poudarjali, da so v NSi z vložitvijo predloga zlorabili tako institut posvetovalnega referenduma kot institut parlamentarne preiskave. Predlog za posvetovalni referendum je bil namreč vložen tik pred odločanjem o predlogu zakona, kar pomeni, da opozicije pri tem ni zanimala volja ljudi, so izpostavili. Zatrjujejo, da predlog novele ne bo vplival na ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solar in Gibanju Svoboda, namen novele pa je izboljšati procese parlamentarnih preiskav in jih narediti pravične ter transparentne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!