Menu Item
Pogovor o predlogu zakona o medijih, ki je danes potekal na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je pokazal, da veliko deležnikov še vedno ni zadovoljnih z besedilom, med drugim v delu, ki zadeva regulacijo medijske koncentracije. Po enem od pozivov, naj si ministrstvo za kulturo vzame še nekaj časa in na vlado pošlje bolj dodelan predlog zakona.
Svetovalec ministrice za kulturo Aste Vrečko za medije Lenart J. Kučić je na današnji javni razpravi, ki jo je organizirala katedra za novinarstvo na omenjeni fakulteti, povedal, da je medresorsko usklajevanje v zaključni fazi, predlog se še spreminja, vendar pa so temeljne usmeritve znane. Z zakonom naj bi tako denimo zagotovili večjo neodvisnost in pluralnost medijev. Sledi pa tudi glavnim poudarkom evropskih aktov o svobodi medijev, o digitalnih storitvah in o umetni inteligenci.
Družba še nikoli ni tako zelo potrebovala novinarjev, ki gledajo politiki pod prste, kot danes, je opozoril predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek. Sheme državne pomoči so po njegovem mnenju nujne za preživetje novinarstva. Trendi v ZDA, ki pa postopoma prihajajo tudi v Evropo, so po njegovih besedah znani: odpuščanja in oblikovanje konglomeratov velikih medijev, ki kupujejo lokalne časopise, tako da je povsod ista vsebina.
Koncentracija odločanja, kot je v Sloveniji še ni bilo
Profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo je bil kritičen do dodelitve dodatnih nalog, ki jih s predlogom zakona dobiva Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Predlog zakona namreč uvaja nov postopek priglasitve in presoje koncentracij na medijskem trgu, za kar bi bil pristojen prav Akos.
Profesor Milosavljević opaža koncentracijo odločanja, “kakršne v Sloveniji še ni bilo”. Akos bo namreč poleg omenjenih pristojnosti še naprej ohranil naloge na številnih drugih področjih, denimo področjih pošte in železnic.
Predsednico odbora DZ za kulturo Saro Žibrat (Svoboda) prav tako skrbi kopičenje nalog Akosa. Poslanci Svobode si po njenih besedah želijo, da bi z zakonom preprečili dogajanje na medijskem področju, znano iz nekaterih drugih evropskih držav, denimo Madžarske. Zakon naj bi po njenih besedah odgovoril na vse pomisleke, za obravnavo na vladi pa naj bi bil pripravljen čim prej, je dejala.
Tudi tiskani mediji v zakonskem predlogu vidijo veliko nedorečenosti, ki jih plašijo, je povedala direktorica družbe Delo Nataša Luša. Tiskani mediji si po njenem pojasnilu želijo ukrepov, ki bi bili neodvisni od vsakokratne vladajoče stranke. “Že deset let smo priča različnim krizam, pa se država še ni spomnila na nas,” je dejala.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!