Menu Item
Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil v javni razpravi do konca avgusta, naj bi šel "v kratkem" v medresorsko usklajevanje, so za STA dejali na ministrstvu za zdravje. Medtem pa ga zbornica kliničnih psihologov in združenje za otroško psihiatrijo pozivata, naj vendar upošteva svarila, po katerih je predlog škodljiv za uporabnike.
Ministrstvo za zdravje želi s predlogom zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti zagotoviti večjo dostopnost psihoterapevtske obravnave. Predlog denimo uvaja poklic psihoterapevt in klinični psihoterapevt. Hkrati vpeljuje nosilca pooblastila, ki bi psihoterapevtom podeljeval licence.
Tako psihoterapevti kot klinični psihoterapevti bi za opravljanje dejavnosti morali imeti veljavno licenco, ki bi jo lahko pridobili, če so ustrezno izobraženi in če so opravili usposabljanje za samostojno izvajanje obravnave. Tako bi morali imeti izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnem študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza tej ravni izobrazbe in je v skladu z zakonom uvrščena najmanj na raven osem. Skupno bi morali opraviti najmanj 1.900 ur različnih usposabljanj.
V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije in Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo pa so na današnji novinarski konferenci znova opozorili, da je predlog zakona škodljiv za bolnike in stroko. Dopušča namreč, da bodo lahko osebe z duševnimi težavami obravnavali ljudje brez ustreznega znanja.
“Močno orodje, ki ima lahko škodljive dolgoročne posledice”
Po mnenju predsednice združenja Maje Drobnič Radobuljac predlog ogroža temelje javnega zdravstva na področju duševnega zdravja. Na področju zdravljenja ljudi z duševnimi motnjami bi namreč omogočil vstop kadrov brez zadostne klinične izobrazbe, je opozorila Drobnič Radobuljac, ki je specialistka otroške in mladostniške psihiatrije.
Klinična psihologinja in predsednica zbornice Sana Čoderl Dobnik je medtem poudarila, da mora psihoterapija ostati metoda zdravljenja v okviru zdravstvenega sistema, ki jo lahko izvajajo le klinično usposobljeni strokovnjaki. Predvsem pa mora država po njenem prepričanju poskrbeti za jasno razmejitev akreditiranih in neakreditiranih izobraževalnih programov s področja duševnega zdravja in preprečiti zavajanje javnosti o ustreznosti posameznih programov.
Kot je dodala, se že zdaj brez zakonske in strokovne podlage v novem šifrantu storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za obravnavo v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog pojavlja možnost, da psihoterapijo izvajajo ljudje s poklici, ki niso zdravstveni, tako denimo teologi in pedagogi.
Uvajanje psihoterapije kot metode dela na vsa področja, kjer živimo, se šolamo in delamo, je zgrešeno, pa meni klinična psihologinja in vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana Andreja Mikuž. Psihoterapija po njenem pojasnilu pomeni spreminjanje načina razmišljanja, čustvovanja in vedenja. Glede na to je močno orodje, ki ima lahko v primeru napačne rabe škodljive dolgoročne posledice za posameznika in družbo, je posvarila.
Zbornica in združenje od vlade in ministrstva zahtevata, da v dogovoru s stroko nadaljujeta razpisovanje specializacij za klinične psihologe, pedopsihiatre in psihiatre. Hkrati naj poskrbita, da se bo strokovno usposobljen kader lahko v prihodnje tudi zaposloval v zdravstvenem sistemu, so pozvali.
“V Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov je nujno okrepiti strokovno ekipo z enega na dva pedopsihiatra. Teh bo v naslednjih letih dovolj,” je zagotovila Drobnič Radobuljac.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!