Menu Item
Pred predsednico republike Natašo Pirc Musar je leto pomembnih kadrovskih odločitev. Potem ko so poslanci zavrnili njenega kandidata za guvernerja Banke Slovenije Toneta Ropa, predsednica januarja napoveduje nov krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin. Poleg guvernerja naj bi iskali tudi novega varuha človekovih pravic, ki bo za izvolitev v parlamentu potreboval 60 glasov. Za predsednico, ki pri guvernerju doslej ni našla skupnega jezika s koalicijo, bo imenovanje varuha vse prej kot lahek zalogaj, saj bo morala podporo iskati tudi pri opoziciji. Pri usklajevanjih o pomembnih kadrovskih predlogih, ki prihajajo v naslednjih mesecih, pa ji ne bodo v pomoč ohlajeni odnosi s predsednikom vlade, s katerim se jima pred prazniki ni uspelo dogovoriti za termin za srečanje.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je po spodleteli kandidaturi Toneta Ropa za guvernerja Banke Slovenije odločila, da ne bo ponovila razpisa za ta položaj in da se bo lotila iskanja povsem novega kandidata. Kot je dejala pred dnevi, se želi z vodji poslanskih skupin o novem kandidatu za guvernerja posvetovati “takoj po praznikih”, takrat pa naj bi odprli tudi vprašanje, kdo naj bo novi varuh človekovih pravic.
Za omenjeno mesto se poteguje kar 12 kandidatov na čelu z aktualnim varuhom Petrom Svetino, ki se mu mandat izteče februarja. Zaradi velikega zanimanja za ta položaj se je predsednica z vodji poslanskih skupin dogovorila, da bo izbrala tri oziroma štiri kandidate, do katerih se bodo nato opredelili v poslanskih skupinah. “Zatrdili so mi, da bodo moj ožji izbor spoštovali, jaz pa potem seveda njihovega,” pravi Nataša Pirc Musar, ki jo v prihodnjih tednih čakajo naporni pogovori in usklajevanja.
Varuh človekovih pravic je namreč edina funkcija v državi, za katero mora kandidat v državnem zboru zbrati dvotretjinsko večino oziroma vsaj 60 poslanskih glasov. Kandidat, ki ga bo predlagala predsednica, torej za izvolitev nujno potrebuje glasove koalicije, pa tudi dela opozicije. To pa pomeni, da bo morala predsednica v pogovorih z vodji poslanskih skupin pokazati več spretnosti kot pri prvem poskusu imenovanja guvernerja, kjer ni našla skupnega jezika s koalicijo.
“To vidim kot priznanje vsem prejšnjim predsednikom”
Zapletlo se je, ker predsednica za guvernerko ni predlagala državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec, ki jo je na tem mestu želela koalicija na čelu s premierjem Robertom Golobom. Namesto tega je predsednica v državni zbor poslala predlog za imenovanje Toneta Ropa, svojo odločitev pa je utemeljila s tem, da ima med kandidati največ izkušenj in kompetenc s področja bančništva. Rop je nato na tajnem glasovanju v parlamentu dobil 24 glasov, za izvolitev bi jih potreboval 46.
“To vidim predvsem kot priznanje prejšnjim predsednikom republike, ki so bili znotraj svojih ustavnih zmožnosti ter po svoji politični kilometrini in usklajevalnih sposobnostih zares ‘institucije’. To sploh ni kritika sedanje predsednice republike, ki se bo po določenem obdobju naučila pravil političnega delovanja in politike. Verjamem, da bo uspešno uskladila pogovore o varuhu človekovih pravic in guvernerju,” je za N1 poudaril poslanec Svobode Lenart Žavbi.
Da je padli predlog za imenovanje guvernerja signal, da je usklajevanje nujno, je prepričan tudi Jani Prednik iz SD. “Glavna težava pri kadrovskih odločitvah je pogosto politična polarizacija in pomanjkanje dialoga,” je poudaril vodja poslancev Socialnih demokratov in dodal, da bodo pri izbiri novega varuha človekovih pravic podprli osebo, ki bo dosledno zagovarjala človekove pravice in temeljne svoboščine, delovala neodvisno ter se zavzemala za socialno pravičnost in enakost.
Matej Tašner Vatovec iz Levice pa meni, da zgodba z guvernerjem Banke Slovenije zagotovo ni koristila ne predsednici republike ne državnemu zboru. “Razumem odločitev predsednice, da gre v nov postopek in da poišče kandidatko ali kandidata, ki bo po njeni oceni najbolj ustrezen. Mislim pa, da je ključno, da iščemo osebe, ki tem funkcijam ne bodo samo kos, ampak bodo tudi izvajale te funkcije v korist vseh državljank in državljanov,” je dejal vodja poslancev Levice.
Katarina Bervar Sternad bi težko prepričala opozicijo
V uradu predsednice postopka izbire guvernerja Banke Slovenije pred napovedanimi posveti s poslanskimi skupinami ne želijo podrobno komentirati. So se pa oglasili, ko so se pojavili namigi, da bo predsednica za guvernerko predlagala Petro Senkovič iz Evropske centralne banke. “Predsednica republike kandidatke oziroma kandidata še ni izbrala,” so sporočili. Kot je mogoče slišati, se v predsedničinem uradu s Petro Senkovič o morebitni kandidaturi formalno niso pogovarjali.
Pirc Musar je v zvezi z iskanjem novega guvernerja pred dnevi dejala samo, da so se na kosilu z vodji poslanskih skupin in nepovezanimi poslanci v začetku decembra dogovorili, da bo “potek iskanja novega guvernerja pokazal spoštovanje poslancev do položaja predsednice in spoštovanje predsednice do poslancev”. Dosedanjemu guvernerju Boštjanu Vasletu se mandat izteče 8. januarja, do imenovanja njegovega naslednika pa bo Banko Slovenije vodil njegov namestnik Primož Dolenc.
Ko gre za imenovanje varuha človekovih pravic, pa so v uradu predsednice že opravili pogovore z vsemi prijavljenimi kandidati. Poleg aktualnega varuha Petra Svetine so med njimi tudi direktorica PIC Katarina Bervar Sternad, Simona Zavratnik s fakultete za družbene vede, diplomat Andraž Zidar in nekdanji direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh. Za to mesto se potegujejo tudi Vlasta Nussdorfer, ki je to funkcijo zasedala pred Svetino, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik in nekdanja poslanka, danes pa državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper.
V koalicijskih strankah o svojih favoritih ne želijo govoriti, prav tako pa še ni znano, katere prijavljene kandidate bo predsednica uvrstila v ožji izbor. Nataša Pirc Musar naj bi bila sicer naklonjena zlasti Katarini Bervar Sternad, ki je bila lani prejemnica prve predsedničine nagrade za delo na področju človekovih pravic, vendar pa ni jasno, kakšno podporo bi si ta lahko obetala v državnem zboru. Da bi Bervar Sternad prepričala SDS in NSi, je malo verjetno. Več možnosti za podporo opozicije naj bi imel Miha Lobnik, ki pa se je lani zapletel v spor z Golobovo vlado zaradi zmanjšanja sredstev za delovanje urada zagovornika načela enakosti.
Predsednica in premier še nista uskladila termina za srečanje
Daleč najpomembnejša kadrovska odločitev predsednice republike v naslednjih mesecih pa bo imenovanje novih ustavnih sodnikov. Novembra bosta mandata najprej potekla Marku Šorliju in Špelci Mežnar, čez manj kot pol leta, natančneje marca 2026, pa še Mateju Accettu, Klemnu Jakliču in Rajku Knezu. To pomeni, da se bo na ustavnem sodišču v manj kot šestih mesecih zamenjala več kot polovica ustavnih sodnikov.
Nataša Pirc Musar, ki že od začetka mandata poudarja, da bo pri imenovanjih vedno dajala prednost strokovnosti, ne pa izvoljivosti kandidatov, bi se tudi ob pozivih k ideološki uravnoteženosti ustavnega sodišča lahko znašla pred težko nalogo. Ob tem pa ne gre spregledati, da že nekaj časa ni v najboljših odnosih s premierjem Golobom, kar pred pomembnimi kadrovskimi predlogi zanjo zagotovo ni dobra popotnica.
Spomnimo, da ministri na čelu s premierjem Golobom decembra niso prisluhnili letnemu nagovoru predsednice v državnem zboru. Dvorano so v času njenega govora zapustili tudi poslanci SDS, prvak največje opozicijske stranke Janez Janša pa je na družbenem omrežju X zapisal, da Pirc Musar ni njegova predsednica.
Pirc Musar je nato izrazila upanje, da bosta z Golobom do novega leta uskladila termin za srečanje, a se po naših informacijah to ni zgodilo. Kdaj se bosta sestala in pogovorila, tako še ni jasno. V premierjevem kabinetu so bili nedolgo nazaj kritični do predsednice zaradi njenih komentarjev o delu notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Kot so poudarili, bi se morala zaradi osnovne politične higiene vzdržati takšnih izjav, saj je v njenem uradu zaposlena bivša notranja ministrica Tatjana Bobnar.
Prva menjava na ustavnem sodišču že pred jesenjo?
Do prve menjave na ustavnem sodišču bi sicer lahko prišlo še pred jesenjo, saj se Accetto poteguje za mesto sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu. Kot smo poročali na N1, je Sodni svet med sedmimi prijavljenimi kandidati kot najprimernejše za to funkcijo predlagal Accetta, predsednika ESČP Marka Bošnjaka in sodnika na Splošnem sodišču EU Damjana Kukovca. Koga bo predlagala Pirc Musar, še ni znano, lahko pa v državni zbor pošlje tudi več imen za eno sodniško mesto.
Predsednico v prvi polovici leta čakajo tudi menjave stalnih članov arbitražnega sodišča v Haagu, kjer bodo mandati potekli Verici Trstenjak, Juretu Vidmarju in Ani Stanič. Še pred tem pa bo morala po nedavnem odstopu namestnice predsednice računskega sodišča Mojce Planinšek, ki bi ji mandat sicer prenehal junija, poiskati novega kandidata za to mesto. V predsedničinem uradu so že začeli z zbiranjem prijav za omenjeno funkcijo na računskem sodišču.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje