Menu Item
Državni zbor bo na današnji izredni seji odločal o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Referendum so predlagali v stranki SDS, temu pa nasprotujejo v koalicijskih strankah. Predlagateljica novele zakona o parlamentarni preiskavi, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je poudarila, da zakon odpravlja neustavnost zakona, na kar je že večkrat z odločbami opozorilo ustavno sodišče. Po njenem mnenju bo sprejetje omenjene novele zakona prinesel "preporod pravne države".
Poslanci in poslanke bodo danes 15 minut po prekinjeni redni seji zasedali še na izredni seji, na kateri bodo odločali o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Pobudo za razpis zakonodajnega referenduma je vložila opozicijska SDS, a temu nasprotujejo koalicijske stranke. Predlagajo namreč, da bi državni zbor pobudo za referendum ocenil kot nedopustno.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je aprila predlagala spremembo zakona, saj se je po njenih ugotovitvah institut parlamentarne preiskave spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. Novelo so poslanci sprejeli po skrajšanem postopku. Nato je državni svet na pobudo takratnega svetnika iz vrst SDS Andreja Poglajena izglasoval veto. Ponovno so poslanci o zakonu odločali v začetku septembra, potrdili so ga z 51 glasovi. Teden dni kasneje je SDS vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma.
Klakočar Zupančič je v današnji izjavi za javnost poudarila, da obstajajo trije glavni poudarki, zakaj omenjenega referenduma ni dopustno razpisati, in sicer gre za tri odločbe ustavnega sodišča, s katerimi so pozvali državni zbor, da odpravi neustavnosti v trenutno veljavni zakonodaji.
Prva odločba sega že v leto 2011, nanašala pa se je na načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče je državnemu zboru takrat naložilo, da vzpostavi mehanizem, ki bo preprečeval postopkovne zlorabe v postopku parlamentarne preiskave, nanašalo pa se je predvsem na predlaganje članov preiskovalne komisije in njenega predsednika za priče.
“Zloraba tega instituta s tem, da se predlagajo člani preiskovalne komisije in pa predsednik za priče, lahko popolnoma onemogoči in blokira delovanje preiskovalne komisije,” je poudarila predsednica državnega zbora. Ob tem je dodala, da državni zbor že več kot deset let ni spoštoval odločbe ustavnega sodišča in protiustavnosti zakona ni popravil.
Drugi dve odločbi ustavnega sodišča sta iz leta 2021, obe pa opozarjata na to, da državni zbor v preiskovalnih komisijah ne sme segati na področje drugih vej oblasti, konkretno na pravosodno oziroma sodno vejo oblasti, je dodala.
“Vse tri odločbe so pravzaprav nastale po direktni ali pa indirektni iniciativi zdajšnje opozicije. In sicer je prvo zahtevo na ustavno sodišče dala zdajšnja opozicija, konkretno stranka SDS, drugi dve odločitvi pa sta pravzaprav odgovor na zlorabe, ki so se dogajale v zelo neslavni zadevi Kangler, ko se je želelo v parlamentarni preiskavi posegati na področje sodne veje oblasti in državno-tožilskih pristojnosti,” je izpostavila Klakočar Zupančič.
Po njenih besedah novela zakona, ki jo je sama pripravila, parlamentarno preiskavo postavlja na mesto, kjer bi morala biti že od vsega začetka, saj jo postavlja v ustavne okvire, spoštuje ustavna načela in preprečuje zlorabe, tako na postopkovni ravni kot tudi na ravni političnih preigravanj, diskreditacij političnih nasprotnikov in morebitnih kršenj človekovih pravic.
“Upam, da bodo vsi poslanci in poslanke, ki jim je mar za pravno državo, ki vedo, kaj pomeni pravna država, glasovali za sprejetje sklepa, da je naknadni zakonodajni referendum v tem primeru nedopusten,” je dejala Klakočar Zupančič.
Dodala je, da delovanje državnega zbora kot tudi zakonodajna aktivnost, ki jo izvajajo državljani in državljanke na referendumih, ni neomajna. Tudi demokracija kot taka ni neomejena, saj ima svoja pravila, ki jih je treba spoštovati in upoštevati. V prvi vrsti je treba spoštovati in upoštevati ustavo Republike Slovenije in ustavna načela, je dejala in dodala: “Prepričana sem, da ko bo novela zakona o parlamentarni preiskavi končno stopila v veljavo – najverjetneje jo sicer čaka še kakšna ovira – bomo v Sloveniji doživeli preporod pravne države.”
Če se doslej pri parlamentarnih preiskavah ni upoštevalo, da ima vsak, ki je nosilec oblasti ali pa javni funkcionar, določene pristojnosti, ki so ustavnopravno in zakonsko določene, se bo po sprejemu zakona to moralo upoštevati. Kot se bo moralo upoštevati tudi načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave, saj je bilo v času samostojne Slovenije ustanovljenih že mnogo preiskovalnih preiskav, le malo pa jih je svoje delo zaključilo s končnim poročilom in epilogom.
“Konec koncev to ni dobro za državo, ni dobro za državljanke in državljane. Ko je izkazan javni interes, da se parlamentarna preiskava izvede, mora biti ta učinkovita, brez procesnih blokad ali kakšnih drugačnih zastojev, mora pa potekati v okviru ustave in zakona ter poslovniških določil,” je zaključila Klakočar Zupančič.
Če bodo poslanci prikimali nedopustnosti razpisa referenduma, bo lahko SDS na ustavnem sodišču zahtevala, da preizkusijo ustavnost tega sklepa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje