Predsednica DZ spet kritična do Jakličevega popoldanskega s. p.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič (Foto: Srđan Živulović/ BOBO)

Obvodi zakonov kažejo, da je integriteta posameznikov na nizki stopnji, je po srečanju s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robertom Šumijem dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Po njenem mnenju ni prav, da javni funkcionar, "kot je denimo ustavni sodnik, odpre popoldanski s. p.", saj da s tem "meče slabo luč na tiste, ki bi morali imeti najvišjo stopnjo integritete".

Integriteta je po besedah predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič stvar posameznika in je “en tak zelo nedoločen pojem, čut za to, kaj je prav in kaj je dobro”. “Če ima posameznik ta čut že vgrajen v sebi, potem niti ne potrebuje zelo podrobne zakonodaje,” je dejala. Ob tem se je zavezala, da bo pristopila k spremembi zakona o ustavnem sodišču in uredila to zakonsko nedorečenost.

Obvodi zakonov po njenih besedah kažejo, da je integriteta posameznikov na nizki stopnji in zato bo treba z zakonodajo, vzgledom in vzgojo pokazati, da ni prav, da javni funkcionar, “kot je denimo ustavni sodnik, odpre popoldanski s. p.”. S tem namreč “meče slabo luč na tiste, ki bi morali imeti najvišjo stopnjo integritete,” je bila ostra.

Klakočar Zupančič se je sicer navezovala na primer ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

Urška Klakočar Zupančič (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

S predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robertom Šumijem sta se pogovarjala tudi o noveliranju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije na način, da se jasno določi organe, ki so pristojni za nadzor javnih funkcionarjev. “V koaliciji smo se zavezali, da resno pristopimo h korupciji, da jasno opredelimo koruptivna tveganja in da se takšne stvari ne pometajo pod preprogo,” je dejala. “Korupcije ne bomo tolerirali in storili bomo vse, kar lahko, da se koruptivna tveganja zmanjšajo in da se storilce koruptivnih dejanj tudi sankcionira,” je dodala Klakočar Zupančič.

Šumi, ki je predsednici DZ predal letno poročilo KPK za leto 2023, je povedal, da je bilo lansko leto zahtevno, a tudi uspešno. “Statistični kazalci kažejo na rast zaupanja v KPK, ampak bolj kot statistika je za nas pomembna kvaliteta našega dela,” je povzel. V ta namen širijo svoje aktivnosti na področja, kot so sodelovanje z gospodarstvom, preventivne projekte in v t. i. ambasadorje integritete, je naštel.

Ocene dela v lanskem letu so strnili v osnutek resolucije o preprečevanju korupcije, ki so jo predali vladi in za katero si želijo, da čim prej pride v parlamentarni postopek. Za izboljšanje preprečevanja korupcije je pomembno, da se začne družba zavedati, da so obvodi zakonodaje morda legalni, a ne tudi legitimni. “Ko poiščeš legalen obvod, ki je legitimen zgolj za eno skupino ljudi, potem ne ravnaš v duhu zakona, za katerega je bil napisan,” je ponazoril.

Robert Šumi, KPK — Predsednik KPK Robert Šumi (Foto: Luka Dakskobler/BOBO)

Šumi ob že omenjenih področjih vidi še manjše anomalije pri prijavljanju oz. poročanju o premoženjskem stanju, glede nasprotja interesov in pri odzivih na njihova priporočila. “Ampak v celoti gledano ima zakon svoj namen in od leta 2010 do zdaj je že preizkušen v praksi, tudi prek sodnih odločb,” ugotavlja.