Predsednica Pirc Musar kritična do vladnih bonbončkov, določene ukrepe pohvalila

"Upam, da bo volilna kampanja pokazala, da lahko napredujemo samo, če se dostojno pogovarjamo," je v izjavi za več medijev ob robu osrednje državne proslave pred petkovim državnim praznikom dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, za katere je ta teden sporočila, da jih bo razpisala za 22. marec. Kot je poudarila, se ni nujno strinjati v vsem, meni pa, da je napočil čas, ko je treba najti skupne točke, strateške reforme, ob katerih se morata levi in desni pol poenotiti. "Druge poti naprej enostavno ni," je prepričana.

Volitev se je dotaknila tudi v večernem intervjuju za Televizijo Slovenija. Predvideva, da bo glavna bitka potekala med Svobodo in SDS, sama pa ocenjuje, da bi bilo za demokracijo vendarle dobro, da je strank v parlamentu več. "Vendarle se mi zdi, da so to ene prvih volitev, ko se bo res pokazalo, ali imamo v Sloveniji pravzaprav na razpolago samo dva pola," je dejala.

Opozarja, da so do volitev še trije meseci, po posvetih s parlamentarnimi strankami pa so ji vse zagotovile, da so na volitve pripravljene. Na vprašanje o volilnih bonbončkih je dejala, da se v predvolilnem času nobena vlada nikoli ne vpraša, kaj je dobro za javne finance, ampak bolj in vedno to, kaj je tisto, kar prepriča volivce. Ob tem pa ocenjuje, da bi nas bolj morale skrbeti javne finance.

"Nalijmo si čistega vina"

Je pa na vprašanje o delu aktualne vlade dejala, da ta vendarle lahko pokaže določene rezultate. Čeprav je slišati več pripomb na izvajanje dolgotrajne oskrbe in zdravstvene reforme, pa je Pirc Musar opozorila, da gre za dve področji, na katerih se 25 let stvari niso urejale. Korenite reforme pa nikoli niso končane v mandatu ene vlade, je dodala.

Razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom je bila nujna, je pa zdravstveni sistem lahko uspešen ali pa brutalno neuspešen samo v segmentu čakalnih dob, je ocenila o že dolgo pričakovani zdravstveni reformi.

Ko gre za spodbujanje zaposlovanja v javnem sektorju, pa je dejala, da jo je pogrelo, ko posluša politike, "ja, saj smo povečali plače tudi tistim z najnižjimi". "Ne, niste jih, nalijmo si čistega vina. Prej, ko so ti delavci imeli plačo, nižjo od zajamčene, jim je morala država doplačevati, zdaj ne doplačuje več, njihova plača se je pa povečala za 50 evrov neto. To ni tisto povečanje, ki bi lahko privabilo ljudi v ta sektor," je opozorila predsednica.

Na vprašanje o svojem položaju je spomnila, da je že javno ocenila, da je s svojo plačo zadovoljna, ni pa zadovoljna z razmerji. Medtem pa se ji zdi slabo urejen status bivših predsednikov. "Čez okno vreči nekdanje predsednike in jih prepustiti na milost in nemilost trgu, je nespametno od države. In pri Borutu Pahorju se nam je prvič zgodilo, da je s te funkcije odšel človek, ki ni še zrel za upokojitev, in zdaj se kažejo vse slabosti tega. Kdo tukaj najbolj trpi? Se mi zdi, da najbolj trpi ugled države. Včasih imam občutek, da je gospodu Borutu Pahorju pa čisto vseeno," je dejala.

Spregovorila je tudi o zaupanju v policijo in sodstvo, zlasti na primerih pregona osumljencev Aleša Šutarja in razkritij Tarče o domnevni korupciji, v katero naj bi bil vpleten ljubljanski župan Zoran Janković. Dejala je, da policiji zaupa, da pa jo žalosti in to se je točno pokazalo v primeru Šutar, kako lahko javnost vpliva na postopke, pa ne samo policijske, tudi morda na tožilstvo in sodstvo, kar seveda ni dobro, je posvarila. Prepričana je, da je bilo že pred sprejemom Šutarjevega zakona dovolj zakonskih podlag za učinkovit pregon kaznivih dejanj, pa se jih očitno ni izkoristilo. Kritična je bila tudi do dolgih postopkov v sodnem postopku v primeru Stožice.

Ko gre za delo Slovenije v Varnostnem svetu ZN, pa je dejala, da je ponosna na diplomate, ki so delali na misiji v New Yorku. Pokazalo se je, da Slovenija nima nobenega nahrbtnika, da nima nobenih botrov v ozadju, ki bi ji lahko diktirali, kdaj dvigniti palec, kdaj ga pa spustiti. Tako ocenjuje, da je Slovenija naredila veliko, kar cenijo tudi mnoge države, med njimi članice EU, predvsem pa globalni jug in Azija.