Menu ItemPredsednica države Nataša Pirc Musar je na državni proslavi ob dnevu reformacije izpostavila, da so skušnjave pri vladanju velike. "Ampak dober namen ni ustrezna protiutež nedemokratičnemu ravnanju. Vsakemu politiku bi zato morala biti vsakodnevna mantra ravno vrstica: in ne vpelji nas v skušnjavo," je strnila in dodala, da je vsakodnevna borba za demokracijo, pravičnost in enakopravnost tisto, kar bo tudi v prihodnje omogočilo 'stati inu obstati'.
Ob dnevu reformacije je v Lendavi potekala državna proslava. Osrednja govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da v Prekmurju sobivajo kar trije jeziki.
“Slovenski, madžarski in prekmurski. Da, tudi prekmurščino štejemo za jezik,” v uvodu dejala in dodala, da je oktober, ki ga zaključuje dan reformacije, čas, ko smo lahko še posebej ponosni na lasten jezik in kulturo.
“V zavesti Slovencev je prisotna izkrivljena slika o dosegu in razsežnostih slovenske reformacije in protestantizma. Največkrat se omenja, da je v 16. stoletju šlo zgolj za versko gibanje in nastanek prvih slovenskih knjig. Slovenska reformacija je mnogo več. Ta reformacija nam je dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, cerkev, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico,” je ponovila besede prekmurskega profesroja Ota Norčiča. Po njenih besedah pa je najpomembnejše izoblikovanje zavesti o pripadnosti ljudstva v teh krajih k razpoznavni etnični skupini.
Pirc Musar je še izpostavila, da je Dalmatinova biblija veličasten spomenik kulture, saj je z njo slovenski jezik preskočil iz kratkih besedil in knjig v jezikovni vrhunec, ki ga je pred njim zmoglo le dobrih deset jezikov. “S tem je slovenska pismenost postala zgodovinsko dejstvo, ne glede na verske spore in spopade med protireformacijo. To nam lepo ilustrirata dva izvoda Dalmatinove biblije.”
V govoru se je dotaknila digitalne dobe, ki nas po njenem mnenju vodi v površno branje. Vse večji izziv pa predstavlja tudi umetna inteligenca.
“Bo postala naše orodje pri razumevanju in reševanju problemov ali nas bo pri tem nadomestila? Jo bomo uporabljali za pomoč pri odločitvah ali zato, da odloča namesto nas? Največ je odvisno od nas samih in od zavestnih odločitev pri njenem razvoju in uveljavljanju. Kje bomo postavili meje in pravila,” se je vprašala.
“V družbi jih postavlja pravo, a to vedno zaostaja za razvojem tehnologij. Po skoraj tridesetih letih vsesplošne uporabe svetovnega spleta še vedno nimamo niti sledu mednarodnega prava glede interneta. Da tega, da nam v tem času ni uspelo doseči, da bi gigant Apple v svojih operacijskih sistemih uporabljal tudi slovenski jezik, niti ne omenjam,” je izpostavila.
Dotaknila se je tudi evropskih volitev prihodnje leto. “Prav zdaj se oblikuje prva evropska zakonodaja o umetni inteligenci in s tem se bo zanesljivo ukvarjal naslednji sklic Evropskega parlamenta. Upam, da bomo o temi kaj slišali tudi pred evropskimi volitvami prihodnje leto, ko se bomo odločali, koga bomo poslali zastopat Slovenijo v Bruselj in Strasbourg. Razmislek je pomemben, saj umetni inteligenci prepuščamo tudi odločanje,” je dodala.
Po njenih besedah je umetna inteligenca toliko etična, kolikor so etični njeni razvijalci, “kar je odvisno tudi od etičnih pravil, ki jim jih postavi družba. Znanje, na katerem temelji odločanje, pa je tako pri umetni inteligenci kot pri ljudeh odvisno od kakovosti virov, iz katerih se učijo”.
Dodala je, da je za razvoj kritičnega mišljenja potrebno poglobljeno branje, ki vodi k razumevanju. “Branje na višji ravni je ključ za preživetje demokracij. Branje nas uči, kako razmišljati in kako sprejemati najboljše odločitve, ki temeljijo na našem razmišljanju. Branje nam pomaga razumeti, da obstaja veliko vrst ljudi in veliko različnih osebnosti. Tako lahko razumemo, zakaj ljudje, mi sami in politiki, ravnajo in verjamejo, tako kot ravnajo in verjamejo. Demokracija potrebuje ozaveščene državljane, ki so pripravljeni prispevati k skupnosti,” je predsednica ponovila besede pisateljice Margaret Atwood.
Po navedbah Pirc Musar so samo informirani in razmišljujoči državljani tisti, ki lahko tvorno sodelujejo v demokratičnih procesih in skrbijo za to, “da politika ne prestopi meja dopustnega. Ni dovolj le vsake toliko iti na volitve. Vsaka demokratična družba zahteva stalen kritični pogled na delovanje njenih voditeljev”.
“Skušnjave pri vladanju so velike. Ampak dober namen ni ustrezna protiutež nedemokratičnemu ravnanju. Vsakemu politiku bi zato morala biti vsakodnevna mantra ravno vrstica: in ne vpelji nas v skušnjavo,” je strnila in dodala, da je vsakodnevna borba za demokracijo, pravičnost in enakopravnost tisto, kar “nam bo tudi v prihodnje omogočilo ‘stati inu obstati'”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje