Pirc Musar in Golob ob prazniku dela poudarila pomen solidarnosti in pravičnosti

"Praznik dela nas vsako leto znova spomni, kako pomembna sta človeško dostojanstvo in pošteno delo," je v letošnji poslanici ob prazniku dela izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar.

Spomnila je, da praznik dela praznujemo, ker delavske pravice niso samoumevne, temveč so sad dolgoletnih bojev, solidarnosti in poguma generacij, ki so verjele, da ima vsak človek pravico do varne zaposlitve, pravičnega plačila in spoštovanja.

Meni, da je treba tudi danes v hitro spreminjajočem se svetu v ospredje postaviti človeka. "Delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. Delo mora ostati vrednota, ne breme. Vrednota, ki omogoča osebno rast, gospodarski razvoj in družbeno pravičnost," je zapisala predsednica.

Ob prazniku je posebej poudarila tudi pomen spoštovanja vseh oblik dela. "Od tistih v pisarnah, do tistih v tovarnah, na poljih, v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše. Vsako delo šteje. Vsak človek šteje."

"Čas nesmiselnih gospodarskih obračunavanj"

Dotaknila se je tudi aktualnih gospodarskih razmer. Meni, da je "v času nesmiselnih gospodarskih obračunavanj med državami" naloga politike, da ne pozabi na temeljne vrednote solidarnosti, enakosti in pravičnosti.

Prepričana je, da si posebno pozornost zaslužijo mladi, ki vstopajo na trg dela in opravljajo prekarna dela.

"Ob prazniku dela čestitam in izrekam globoko spoštovanje vsem delavkam in delavcem. Zahvaljujem se sindikatom in civilni družbi za njihovo pomembno vlogo pri zaščiti delavskih pravic ter vsem delodajalcem, ki vidijo delavca kot človeka in največjo dodano vrednost. Skupaj gradimo pravičnejšo in bolj vključujočo družbo," je zaključila.

Golob: Naša skupna odgovornost je, da pravice varujemo

Da prvi maj nosi pomembno zgodovinsko sporočilo o boju za delavske pravice, pravice vseh, ki s svojim delom soustvarjajo naš vsakdan, pa je v poslanici poudaril premier Robert Golob. "Vaša predanost in prizadevnost sta vrednoti, ki ju danes praznujemo. A še pomembnejše od praznovanja je njuno trajno prepoznavanje tudi s strani države, ki ji dajete in ki vam mora znati vračati."

Golob je ob tem spomnil, da pravice, ki jih danes uživamo, niso samoumevne, ampak so bile te dosežene s trudom in vztrajnostjo generacij pred nami. Zato je po njegovem mnenju  naša skupna odgovornost, da jih varujemo, razvijamo in krepimo. "Dostojno delo, pravično plačilo in varni pogoji za delo morajo ostati temelj sodobne in napredne družbe. Prihodnost, ki jo gradimo kot skupnost, mora temeljiti na spoštovanju dela, uveljavljanju pravic in priznanju vsakega posameznika za njegov prispevek k skupnemu dobremu," je še zapisal v poslanici.

Slovenija ostaja zavezana vrednotam solidarnosti, pravičnosti in dostojanstva, je še sporočil Golob. Kot je pojasnil, vlada vztraja pri razvoju socialne države, ki temelji na dostopnem javnem zdravstvu, kakovostnem šolstvu in zaščiti najranljivejših. "Vemo, da je dostop do zdravstvenih storitev eden temeljnih pogojev za dostojno življenje, zato se je vlada zavezala ohraniti in razvijati kakovostno in dostopno javno zdravstveno oskrbo za vse ne glede na dohodek, kraj bivanja ali življenjske okoliščine."

Premier je še poudaril, da krepitev javnega zdravstva in javne zdravstvene mreže ostaja ključna prednostna naloga te vlade. "To je obljuba, ki smo jo dali ljudem in naš cilj je jasen: bolj dostopno, pregledno in kakovostno javno zdravstvo, kjer je pacient na prvem mestu. Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh. K temu smo se zavezali in tako bomo nadaljevali," je zapisal.

Robert Golob je poslanico zaključil še z mislijo Borisa Pahorja: "Kjer ni spoštovanja do človeka, tudi delo nima dostojanstva."

Marko Lotrič pozval h krepitvi sodelovanja delavcev in delodajalcev

Novi izzivi na trgu dela zahtevajo medsebojno zaupanje in sodelovanje delavcev in delodajalcev, pa je na proslavi na Javorovici pri Šentjerneju poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Izpostavil je veliko moč, ki jo imajo v času pomanjkanja delavcev dobri in predani zaposleni.

Marsikaj od tega, kar se nam zdi danes povsem samoumevno, je bilo treba skozi stoletje izboriti, je po navedbah državnega sveta poudaril Lotrič. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je pri tem izpostavil osemurni delovnik, proste dneve, zdrave in varne pogoje dela, minimalno plačo, plačan dopust ter porodniško in bolniško odsotnost.
"Kljub pomembnim dosežkom, izbojevanim vse od zgodovinskih demonstracij 1. maja 1886 v Chicagu, ki so zahtevale uvedbo osemurnega delovnika, pravice delovnih ljudi še vedno ostajajo pod nenehnimi pritiski. Mnoge pridobitve so danes ogrožene ali kršene, zato delavski boj še zdaleč ni zaključen," je dejal.

Hkrati se po njegovih besedah pojavljajo novi izzivi in težave, kot so pretirana delovna obremenitev in različne nepoštene oblike prekarnega dela, pa tudi digitalno izkoriščanje, kjer tempo dela in zaslužek vse bolj določajo algoritmi. "Skozi čas se soočamo z vedno bolj kompleksnimi vprašanji, ki terjajo poglobljen razmislek in skupno ukrepanje," je dejal. Ob iskanju ustreznih rešitev lastniki podjetja in zaposleni zato po njegovih besedah niso in ne smejo biti na nasprotnih straneh: "Če dovolimo, da se odnosi med obema skupinama prikažejo kot konflikt, izgubljamo vsi."

Odvisnost v postopku dela je po njegovih besedah namreč obojestranska. "Lastnik brez zaposlenih ne more ustvarjati svojih proizvodov, na drugi strani pa je vsak človek zainteresiran, da dela v dobrem podjetju. Le tako bo namreč lahko uporabil in nadgradil svoje znanje, si s tem zagotovil prihodek ter hkrati čutil, da je cenjen," je dejal. Danes, v času pomanjkanja usposobljenega kadra, ima dober in predan zaposleni po Lotričevih besedah veliko moč.

Ob tem je pozval k ničelni toleranci do izkoriščanja delavcev. Takšne prakse po njegovih besedah niso le škodljive za posameznika, temveč so tudi nepravične do podjetij, ki delujejo odgovorno.

V obdobju spreminjanja pokojninske zakonodaje je pozval k vzpostavitvi dolgoročno vzdržnega in hkrati pravičnega pokojninskega sistema. Pri tem po njegovih besedah ne smemo spregledati dejstva, da temelj uspešnega pokojninskega sistema predstavljajo polna zaposlenost, uspešna podjetja in zadovoljni delavci.