Predsednica Pirc Musar po lanskem incidentu okrcala Avstrijo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes ob obisku na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli, kjer je lani poleti potekala obsežna policijska racija na antifašističnem taboru, izrazila nezadovoljstvo, ker Avstrija po incidentu po njeni oceni ukrepa prepočasi.

Kot je poudarila v izjavi za medije, se od objave poročila posebne komisije avstrijskega notranjega ministrstva, ki je ugotovila, da je bila racija nezakonita in nesorazmerna, ni zgodilo nič.

Kot je še dejala, upa, da bo "Avstrija zmogla izreči opravičilo" za incident, kar da se med koroškimi Slovenci pričakuje, in da bo popravila napake, ki jih je v poročilu ugotovila komisija.

Ob tem je predsednica izrazila željo, da bi Avstrija udejanjila vsaj eno od priporočil komisije, to je izobraževanje policistov o zgodovinskem pomenu Peršmanove domačije. Na tem kraju so nacisti leta 1945 umorili enajst članov dveh slovenskih družin.

"Lanski dogodek pušča posledice pri koroških Slovencih," je še dejala. Dodala je, da upa, da bo Avstrija njihovo bolečino začutila in bo hitreje reševala problematiko domačije Peršman in koroških Slovencev.

Predsednica, ki se je pri Peršmanu danes med drugim sešla s potomci ubitih družin, je dejala, da bi se tovrstne težave morale reševati hitreje tudi zato, ker so jo sogovorniki opozorili na porast sovražnega govora na družbenih omrežjih v zadnjem času. Vsako neukrepanje države lahko sproži val novega nasilja, je opozorila. "Lepa beseda lepo mesto najde," je še poudarila in dodala, da grobe, sovražne besede družbi kot celoti nikoli ne bodo prinesle nič dobrega.

Opozorila, da vse pravice Slovencev v Avstriji še vedno niso uresničene

Do Dunaja je bila predsednica kritična tudi, ker 71 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še vedno niso uresničene vse v tem dokumentu določene pravice Slovencev v Avstriji. Poudarila je, da Slovenija na to lahko le opozarja in manjšini nudi finančno pomoč, spoštovanje mednarodne pogodbe pa je na strani Avstrije. Pri tem se je zavzela za rešitev vprašanj dvojezičnega šolstva in sodstva.

Dodala je, da sama aktivno opozarja na to in da je bila v zadnjih treh letih trikrat na obisku na avstrijskem Koroškem. Bi se morali pa Slovenija in Avstrija o tem več pogovarjati tudi na vladni ravni, je menila in spomnila, da je bil kak avstrijski kancler nazadnje na obisku v Sloveniji leta 2021.

Na domačiji si je predsednica tudi ogledala stalno razstavo o usodi slovenske manjšine in partizanskem odporu med drugo svetovno vojno. Nato se je med drugim ločeno sešla s predstavniki Društva Peršman, ki upravlja muzej, in mladimi koroškimi Slovenci, predstavniki študentskih in dijaških organizacij.

Eden od potomcev ubite družine Bernard Sadovnik je obisk slovenske predsednice v ločeni izjavi za medije označil za izraz solidarnosti. Tudi on je opozoril na pritiske, s katerimi se potomci ubitih družin in koroški Slovenci soočajo po incidentu.

V nadaljevanju delovnega obiska bo predsednica v Železni Kapli s predstavniki krovnih in drugih organizacij slovenske manjšine izmenjala poglede na ključna vprašanja obstoja in razvoja te skupnosti. Ločeno se bo sešla tudi s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem na pogovoru o položaju in pravicah slovenske manjšine ter sodelovanju med Slovenijo in avstrijsko Koroško.

Obisk bo sklenila s srečanjem z župani slovenskih in avstrijskih obmejnih občin, ki sodelujejo v okviru Geoparka Karavanke.