Predsednica republike Pirc Musar na forumu: Stanovanje ne sme biti luksuz

"Stanovanjska problematika je ena najtrdovratnejših socialnih težav v Sloveniji. Bivanjska problematika je nadgradnja stanovanjske problematike, saj vpliva na kakovost življenja, samostojnost posameznikov in medgeneracijsko solidarnost," je svoj uvodni nagovor začela predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Navedla je tudi nekaj statističnih podatkov, ki kažejo na to, da Slovenija na področju stanovanjske politike močno zaostaja za evropskim povprečjem. Trenutno imamo v Sloveniji približno 410 stanovanj na 1.000 prebivalcev, kar nas uvršča pod povprečje držav OECD, ki znaša 468 stanovanj na 1.000 prebivalcev, evropsko povprečje pa je 514 stanovanj na 1.000 prebivalcev.

Po predsedničinih navedbah Slovenija tudi zaostaja pri gradnji novih stanovanj. Med letoma 2015 in 2023 se je število gospodinjstev v državi povečalo za skoraj 60.000, v tem času pa je bilo zgrajenih okoli 32.000 stanovanj, ob čemer se povečuje število nepremičnin za kratkoročno oddajanje. Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2021 je bilo v državi praznih nekaj več kot 165.000 stanovanj.

Mladi podaljšujejo bivanje pri starših

Pirc Musar je opozorila tudi na ekonomske razsežnosti problema, saj so se cene nepremičnin v zadnjem desetletju močno zvišale, ob tem pa se življenjski prihodki niso zvišali v tolikšni meri. "Mladi opozarjajo, da se težko osamosvajajo. Visoke cene stanovanj, pomanjkanje stabilnih zaposlitev, premalo najemnih stanovanj. To so vzroki, ki jih silijo k podaljševanju bivanja pri starših, kar vpliva tudi na njihovo psihološko stanje, osebnostni razvoj in socialno vključenost," je dejala.

Izpostavila je tudi problem pomanjkanja gradnje novih študentskih stanovanj, saj se povpraševanje po njih iz leta v leto povečuje, kapacitete pa ostajajo zelo omejene.

Na drugi strani pa se starejši del populacije srečuje z drugačnimi bivanjskimi problemi, saj velikokrat "ostanejo ujeti v stanovanjih, ki jim ne omogočajo dostojnega staranja". Predvsem zaradi tega, ker živijo sami v prevelikih stanovanjih, ki so prostorsko in infrastrukturno pogosto neustrezna, so energetsko potratna in predstavljajo veliko finančno breme.

"Socialna izolacija starejših je pogosto povezana z bivalnimi razmerami, saj živijo v okoljih brez ustreznih socialnih in zdravstvenih storitev tako v mestih kot na podeželju. Občutek osamljenosti in socialne izključenosti je močno prisoten zlasti tam, kjer ni infrastrukture in podpore, v ozadju teh težav pa je dolgoletno zanemarjanje celovite stanovanjske politike. Očitno je, da je Slovenija dolgo časa na tem področju postavljala trg pred potrebe ljudi," je dejala Nataša Pirc Musar.

Pirc Musar: Rešitve obstajajo

Ob tem je pohvalila prizadevanja vlade, ki je pristopila k reševanju stanovanjske problematike in predstavlja pomemben korak v pravo smer. Po njenem mnenju je treba nadaljevati gradnjo novih stanovanj, vzpostaviti spodbude za stanovanjske zadruge, ki bodo temeljile na netržnem in samoorganiziranem pristopu, spodbujanjem najemnega trga, ki bo reguliran, in aktivacijo praznih stanovanj z ukrepi, ki povezujejo javni in zasebni interes.

"Rešitve obstajajo. Stanovanje ni in ne sme biti luksuz, je dom, ki rešuje temeljno človekovo potrebo. Ne govorimo zgolj o številkah, temveč o vprašanjih družbene pravičnosti, medgeneracijske solidarnosti in skupnega dobrega," je dejala v uvodnem nagovoru.

Andreja Cirman, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki se raziskovalno ukvarja z nepremičninami ter osebnimi in javnimi financami, je izpostavila, da se na področju stanovanjske politike srečujejo različni interesi in cilji – socialne države, interesi investitorjev, pravice najemnikov, potrebe ranljivih skupin, urbanistični in okoljski ter finančni vidiki.

Prav zaradi različnih interesov urejanje področja stanovanjske politike zahteva premišljene rešitve. Kljub nekaterim dobrim načrtom kmalu po osamosvojitvi države so se pojavile težave, stanovanjski trg pa je bil v državi nato prepuščen logiki ponudbe in povpraševanja, ki pa je obstajalo "brez korektivnih mehanizmov".

"Zgodilo se je pomanjkanje vlaganj in neučinkovita regulacija, rezultat vsega pa je stanje, v katerem smo danes. Stanovanja so za mnoge postala nedosegljiva, mladi odlašajo z osamosvajanjem, socialno šibkejši brez varnih bivanjskih možnosti, starejši pa ostajajo ujeti v domovih, ki jim niso prilagojeni," je opozorila Cirman.

"Stanovanja so temeljno družbeno vprašanje"

V okviru predsedničinega foruma so se odvili trije paneli, prvi je bil namenjen mladim. Stanovanjska politika jim mora zagotoviti dostop do cenovno dosegljivih in kakovostnih bivališč, saj to predstavlja temelj za prehod v odraslost, ustvarjanje družine in aktivno vključevanje v družbo.

Jože Sambt iz ljubljanske ekonomske fakultete, ki je predstavil demografske napovedi in njihov vpliv na prihodnje stanovanjske potrebe, je dejal, da bomo na področju stanovanjske politike v prihodnjih letih in desetletjih priča velikim spremembam, sploh na področju strukture prebivalstva.

Izpostavil je, da smo v zadnjih letih še vedno pod vplivom močnega priseljevanja, demografske projekcije pa kažejo, da naj bi se število prebivalstva še nekaj časa povečevalo, nato pa bo sledil upad. Sočasno pa bo naraščalo število starejšega prebivalstva, zaradi česar bodo večje potrebe po prilagajanju in preurejanju obstoječih stanovanj.

Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik je navedla nekatere probleme, s katerimi se pri iskanju stanovanja srečujejo mladi. "Stanovanja postajajo privilegij, namesto osnovna človekova potreba. Trend moramo obrniti, mladim in širši populaciji pa je treba zagotoviti dostopna stanovanja," je poudarila.

Med rešitvami, ki jih vidijo mladi, je izpostavila stabilno financiranje bivanjske politike, ki bi bilo vezano na BDP in inflacijo, aktivacijo praznih stanovanj, večjo regulacijo kratkoročnih in dolgoročnih najemov, vzpostavitev fonda za gradnjo študentskih domov, interventno gradnjo neprofitnih stanovanj – tudi na podeželju – spodbud za obnove nepremičnin in davčne spodbude za dolgoročni najem ali pri nakupu prvega stanovanja za mlade.

Spremenjenim razmeram se je treba prilagoditi

"Uspešni bomo samo, če se bomo znali učinkovito prilagoditi na spremenjene razmere. Zagotoviti moramo cenovna in po površini primerna stanovanja, ki bodo znosno obremenila gospodinjstva. Na primer do 30 odstotkov prihodkov osebe oziroma gospodinjstva. Zagotoviti moramo stabilne vire financiranja za stanovanjsko oskrbo in organizirati izvedbo nacionalne stanovanjske politike," pa je poudaril Franci Gerbec iz združenja FIABCI Slovenija.

Sam vidi tudi rešitev, da bi za 30 odstotkov povečali število novih stanovanj za mlade za najem na javnih razpisih in spremembi starostnih in drugih razpisnih pogojev, možnosti odkupa najetega stanovanja po določeni dobi in izgradnji pametnih stanovanjskih naselij, ki bi mladim omogočala dostopnost do vseh ključnih storitev.

Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki se ukvarja z urejanjem področja stanovanjske politike, pa je izpostavil problem, da je stanovanjska politika polna nasprotujočih si interesov in je dojeta kot polje zasebnega področja. Ideal gradnje individualnih hiš s pripadajočim vrtom, kar je ideal mnogih ljudi, je po njegovem mnenju problematičen.

"Področje stanovanj ni seštevek individualnih dejanj. Hiša z vrtom je ideal, kolektivno pa je to neizvedljivo, saj bi v takem primeru pozidali celotno državo. Individualne ambicije je treba uskladiti s kolektivno dejavnostjo," je dejal Ploštajner.

Stanovanjske rešitve morajo starejšim omogočati varno in dostojno staranje

Drugi panel predsedničinega foruma je bil namenjen bivanjski situaciji starejših. Govorniki so izpostavili, da se starejši srečujejo z drugačnimi težavami in problemi na področju stanovanj. Alenka Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka je dejala, da okoli 90 odstotkov starejših sicer živi v lastnih nepremičninah, kar jim daje določen občutek varnosti. Ob tem pa to predstavlja tudi breme, saj so njihova stanovanja ali hiše pogosto neprimerni za njihove potrebe, predvsem iz vidika fizičnih in zdravstvenih omejitev.

Izpostavila je tudi, da se starejši zelo neradi preselijo, na kar precej vpliva tudi tradicionalna navezanost na lastno nepremičnino, čeprav na račun tega živijo manj kakovostno. "Zavzemati se moramo za razvoj in izboljšanja drugih oblik bivanja za starejše, kot na primer sobivanja. Ko bo na voljo več izbire, se bo stanovanjska mobilnost starejših izboljšala, posledično pa bo na voljo več stanovanj in hiš za mlade in družine," je dejala.

Prav iskanje novih oblik stanovanjske oskrbe za starejše je po mnenju Srne Mandić iz ljubljanske fakultete za družbene vede zelo pomembno, saj se tako odpira tudi novo področje delovanja za javni sektor, ki bi lahko deloval kot povezovalec različnih deležnikov.

Arhitekt Mihael Dešman pa je opozoril, da ima področje arhitekture hkrati moč in nemoč pri reševanju stanovanjskega problema starejših. "Obstajajo rešitve, ki naslavljajo probleme kakovostnega bivanja vseh na principu trajnostne gradnje in prenove stanovanj. Realnost pa je drugačna, saj je nemoč arhitekture v tem, da bi učinkovito realizirala ta potencial," je dejal. Temeljna težava je po njegovem mnenju vprašanje, kako kapital spraviti pod javni nadzor, da bi arhitektura lahko delovala za blaginjo in udobje vsakogar.

Individualno gradnjo hiš, ki prevladuje v državi, je označil kot potratno in netrajnostno. Tudi bivanje na podeželju je dandanes zelo spremenjeno, kot si ga predstavljajo mnogi kot neki ideal, saj je podeželje postalo zelo urbanizirano.

Maljevac: Država se vrača na področje stanovanjske politike

Kakšne so rešitve na področju stanovanjske problematike? Zadnji panel je bil posvečen prav temu vprašanju. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki se je v aktualnem mandatu še posebej posvetil prenovi področja stanovanjske politike, je poudaril, da je stanovanjska politika odgovornost vseh – lokalnih skupnosti, države in vseh skladov za razvoj na vseh področjih.

Izpostavil je, da bo država v naslednjih desetih letih za gradnjo novih stanovanj namenila milijardo evrov oziroma 100 milijonov evrov na leto, kar je po njegovih besedah osnova, da lahko začnejo župani in skladi razmišljati o projektih.

"S tem zagotavljamo stabilnost na področju stanovanjske politike, ki prvič omogoča neko dolgoročno načrtovanje glede gradenj. Država se vrača na področje stanovanjske politike. Smo v fazi gradnje največjega števila javnih najemnih stanovanj. Stanovanjska politika pa mora temeljiti na načelu solidarnosti in odgovornosti do prihodnjih generacij," je poudaril minister Maljevac.

Predsednik uprave stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec je predstavil izvajanje resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu v zadnjem desetletju. Izpostavil je že zaključene večje gradbene projekte in nekatere investicije, ki so še v fazi gradnje.

Mitja Križaj, glavni direktor Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), pa je dejal, da je vizija DSU, da postane vodilni ponudnik dostopnih najemnih stanovanj v državi, ki bodo optimalno in cenovno ugodno zadovoljevala bivanjske potrebe ljudi v celotnem življenjskem okolju.

Navedel je, da trenutno četrtina prebivalcev v državi razmišlja o selitvi v prihodnjih petih letih, okoli 32 odstotkov pa bi jih zanimal najem dostopnih najemnih stanovanj. DSU zato načrtuje, da bi v naslednjih 10 letih na desetih lokacijah zgradil okoli 2.300 stanovanj in en študentski dom s 650 sobami.

Mednarodno priznani strokovnjak za stanovanjsko politiko Wolfgang Aman je zbranim na forumu predstavil uspešne prakse oblik stanovanjske politike na Dunaju v sosednji Avstriji. Osredotočil se je na stanovanja z regulirano najemnino oz. omejenim dobičkom, kjer so najemnine določene na osnovi stroškov, ki pa je pod strogim nadzorom.