Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic predlagala Dijano Možina Zupanc

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v državni zbor poslala predlog za imenovanje Dijane Možina Zupanc za varuhinjo človekovih pravic.

Da je na to mesto pripravljena predlagati Dijano Možina Zupanc, ki je ena od namestnic varuha, je predsednica poslanskim skupinam sporočila že sredi marca. Koalicijske stranke so ji podporo napovedale, zapletlo pa se je pri iskanju glasov opozicije.

Za izvolitev na položaj varuha je namreč potrebnih 60 poslanskih glasov, kar brez sodelovanja dela opozicije ni mogoče. Da njene kandidatke ne podpirajo, so Nataši Pirc Musar dali vedeti tudi v NSi, ki naj bi pri imenovanju novega varuha predstavljala jeziček na tehtnici.

Kandidatka za varuhinjo še brez zagotovljenih 60 poslanskih glasov za izvolitev

Po informacijah N1 se stališča opozicijskih strank do kandidature Možine Zupanc v zadnjih tednih niso spremenila. To pomeni, da kandidatka za varuhinjo zaenkrat še nima zagotovljenih dovolj glasov za izvolitev.

A kot je mogoče slišati, naj bi predsednica ocenila, da je treba prekiniti začaran krog nasprotovanj, ki so plod političnih kalkulacij. O strokovnosti kandidatke naj namreč ne bi bilo pomislekov.

V uradu Nataše Pirc Musar so potrdili, da je predsednica odločitev, da za varuhinjo predlaga Dijano Možina Zupanc, po več kot šestih krogih posvetovanj s poslanskimi skupinami "sprejela z zavedanjem, da predlog še nima zagotovljene dvotretjinske večine, ki je potrebna za imenovanje".

Ker poslanci doslej niso izrazili nobenih konkretnih strokovnih ali drugih utemeljenih zadržkov glede primernosti Možine Zupanc, je predsednica na poslanske skupine, ki še niso sprejele odločitve o podpori, naslovila "spoštljiv apel, da do glasovanja znova razmislijo in ob upoštevanju vseh dejstev podprejo imenovanje dr. Možina Zupanc na položaj varuhinje človekovih pravic," so navedli v uradu Nataše Pirc Musar.

Institucija varuha brez vodje že skoraj štiri mesece

Kot so spomnili, je predsednica že opozorila, da imenovanje varuha človekovih pravic sovpada tudi s postopkom akreditacije za ohranitev najvišjega statusa A po Pariških načelih, ki določajo vlogo in delovanje nacionalnih institucij za človekove pravice.

"To pomembno mednarodno priznanje krepi ugled Slovenije na področju varovanja človekovih pravic. Dejstvo, da skoraj štiri mesece po koncu mandata nov varuh še vedno ni imenovan, pa lahko resno ogrozi naše možnosti za ohranitev tega statusa," so poudarili v predsedničinem uradu.

Ob tem so še navedli, da se Nataša Pirc Musar odločno zavzema, da Slovenija kot demokratična država, članica Evropske unije in Sveta Evrope, statusa A ne sme izgubiti. Čimprejšnje imenovanje novega varuha oziroma varuhinje predsednica po njihovih besedah zato razume kot "skupno, odgovorno in državotvorno nalogo vseh sodelujočih v postopku imenovanja".

Prejšnjemu varuhu Petru Svetini je mandat potekel konec februarja. Od takrat institucijo varuha začasno vodi namestnik varuha Ivan Šelih.

Možina Zupanc: Moja izvolitev bi pomenila kontinuiteto delovanja institucije varuha

Dijana Možina Zupanc se je predsednici države zahvalila za izkazano zaupanje pri kandidaturi za varuhinjo: "Odločitev, da sprejmem njeno povabilo, ni bila lahka. Gre za odgovorno in zahtevno nalogo, ki pa jo v luči svojega dosedanjega dela in prepričanja o pomenu varstva človekovih pravic razumem kot dolžnost, da se, če bo zaupanje potrjeno, postavim v službo ljudi in institucije, ki ji pripadam."

Kot je poudarila, je v vlogi namestnice varuha skoraj dve leti in pol neposredno vpeta v delo institucije varuha. "Vedno sem si prizadevala za tiste, ki so v naši družbi pogosto preslišani: starejše, invalide, ljudi s posebnimi potrebami. V središče vedno postavljam človeka in njegovo dostojanstvo, ne glede na življenjsko obdobje, v katerem se nahaja," je izpostavila Dijana Možina Zupanc.

Če bo dobila zadostno podporo za izvolitev, bo to za institucijo varuha po njenih besedah zagotovo pomenilo "kontinuiteto delovanja". Ob tem je poudarila, da se je že srečala s predstavniki poslanskih skupin in se jim tudi predstavila. "Te pogovore ocenjujem kot konstruktivne in odprte, kar mi daje zaupanje, da je tudi zanje v ospredju človek in njegova pravica do dostojnega življenja, kar je nenazadnje tudi poslanstvo institucije varuha človekovih pravic," je še navedla.