Menu ItemNagovor predsednice republike Nataše Pirc Musar v državnem zboru o stanju v družbi je bil kritičen tako do premierja Roberta Goloba kot tudi do predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše. Zelo ostro se je odzvala na pozive o spodkopavanju pravne države in neodvisnih institucij. "Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno," je izpostavila Pirc Musar. Ker bo v naslednjem letu 80. obletnica konca druge svetovne vojne, je pozvala tudi k spravi in pokopu pobitih po vojni. Poslanci SDS so dvorano zapustili pred njenim govorom, prav tako so v dvorani manjkali predsednik vlade in ministri.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na lastno pobudo drugič nagovorila državni zbor od nastopa položaja. Že pred začetkom njenega govora je dvorano zapustila poslanska skupina največje opozicijske stranke SDS, v dvorani pa prav tako – čeprav so njenemu nagovoru sledila poslanska vprašanja premierju in ministrom – ni bilo nobenega predstavnika vlade.
Pirc Musar je uvodoma spomnila na besede lanskega nagovora, ki ga je zaključila z željo, da bi v letu 2024 kot skupnost nadgradili našo sposobnost odziva na notranje in zunanje izzive. Vprašala je, kje smo danes?
“Slovenija je zagotovo med najvarnejšimi državami in bi se v njej morali počutiti varno. Bojim pa se, da živimo v svetu, ki je človeštvu čedalje bolj nevaren. Ne samo vojaški, tudi gospodarski, humanitarni, okoljski, zdravstveni, socialni in tehnološki izzivi predstavljajo nevarnosti naši družbi, če jih ne bomo pravočasno prepoznali in ukrepali,” je dejala.
Prvi del nagovora je namenila komunikaciji na družbenih omrežjih, glede katere je dejala, da zloraba družbenih omrežij od nas zahteva, da se o teh izzivih pogovorimo in razgalimo vso destruktivnost, s katero šibi naša prizadevanja, da obstanemo kot trdna skupnost.
“Danes je tako v imenu svobode govora prenekaterim uporabnikom družbenih omrežij povsem sprejemljivo, če kdo, brez resnih in preverljivih virov informacij, Slovenijo prikazuje kot nevarno državo, kjer migranti kot lačne zveri na vsakem vogalu prežijo na nič hudega sluteče Slovenke in Slovence,” je izpostavila.
Dodala je, da se posameznike, ki so se pripravljeni javno izpostaviti, diskreditira na vse mogoče načine, tudi z norčevanjem iz telesnega videza, kroničnih bolezni, spola in priimka. Poudarila je, da je javni diskurz do žensk, ki se izpostavljajo s kritiko dogajanja v državi, vse prevečkrat žaljiv, celo mizogin. Po mnenju Pirc Musar je to nesprejemljivo.
“Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno”
Del govora je namenila tudi vprašanju pravosodja v državi, obsodila je primer objave domačih naslovov sodnikov in sodnic na družbenih omrežjih ter pozive k njihovemu linču. Kot je dejala, je izpostavljanje naslovov javnih uslužbencev in funkcionarjev na družbenih omrežjih ne samo kaznivo, ampak tudi zavržno dejanje.
“To, da najvidnejši politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju, policiji in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za ‘krivosodje’ in ‘farso’, pa je nevarno. Nevarno za stabilnost države in skupnosti, ki ji pripadamo,” je poudarila in dodala: “Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno.”
Pirc Musar je izpostavila, da je treba pri ljudeh spodbujati zaupanje, ne samo v pravosodni sistem, pač pa tudi v neodvisne in nadzorne institucije, kot so ustavno sodišče, računsko sodišče, KPK, informacijski pooblaščenec, varuh človekovih pravic, Banka Slovenije …
“V Sloveniji moramo končno in dokončno strokovnost vedno postaviti na prvo mesto. Vodij tako pomembnih institucij ne moremo izbirati po sistemu vaši – naši ali malo naših in nekaj vaših. Izvoljivost ne sme biti edina referenca kandidatk ali kandidatov. Bodimo samozavestni ter odprimo vrata strokovnjakom in strokovnjakinjam, izkušenim tudi v mednarodnem okolju, da se izkažejo,” je dejala Pirc Musar. Te njene besede je mogoče razumeti kot kritiko koalicijskih strank, ki so nedavno zavrnile njen predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije.
Poudarila je, da so neodvisne državne institucije bistvo demokratičnih družb, ki morajo delovati ločeno od političnih apetitov. To po njenem mnenju postavlja prvi temelj zaupanja vanje. Drugi temelj pa je, da nosilci oblasti vzpostavljajo visoko stopnjo politične kulture. “Brez teh dveh temeljev ni pravne države. Brez teh dveh temeljev ne moremo obstati kot skupnost. Ko namreč ni pravne države, zavladata nasilje in diskurz ulice,” je dodala.
Predsednica republike je pred poslanci govorila tudi o porastu nasilja v državi, po njenem mnenju bi bilo treba okrepiti celoten sistem boja proti nasilju, varstva žrtev nasilja in preprečevanja vzrokov zanj.
Podnebna kriza, problemi v zdravstvu, dolgotrajna oskrba …
Kot pomembno stvar, s katero se moramo ukvarjati in se odločno spopasti, je tudi podnebna kriza. Pirc Musar je izpostavila, da si ne smemo privoščiti le opazovanja posledic monumentalnega podcenjevanja škode, ki jo človeštvo ustvarja s svojim odnosom do podnebne krize in okoljskega onesnaženja.
“Naravni procesi ne poznajo meja in ne potrebujejo vizumov. Zato mora biti vsaka politika, ki se ukvarja s to perečo problematiko, nadstrankarska, medgeneracijska, zato tudi dolgoročna. Pri tem pa je vendarle treba opozoriti: ni uspešne okoljske politike brez upoštevanja podnebne in razvojne pravičnosti. Poskrbeti moramo, da ne pride do novih delitev in ustvarjanja novih kategorij ljudi brez perspektive ter visokim tveganjem za socialno izključenost in revščino,” je še dodala.
Kot enega perečih problemov v državi je izpostavila problem dostopnosti do kakovostnih zdravstvenih storitev. Za več kot 250.000 prebivalcev Slovenije, ki živijo pod pragom revščine, obstaja verjetnost, da ne bodo deležni kakovostnih zdravstvenih storitev oziroma jih bodo morda dobili v omejeni obliki. Po njenih besedah dolgotrajne čakalne vrste predstavljajo nedopustno tveganje, da pomoč ne bo prišla pravočasno.
“Zato so napori vlade za ureditev zdravstva ključni. Široka razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki poskuša razmejiti javno od zasebnega bolj odločno in jasno v korist javnega zdravstva, je zelo pomembna. Pomembni so tudi tako imenovani majhni koraki, kot je predlagani zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu,” je dejala.
Poudarila je, da privatizacija zdravstva ni odgovor na reševanje težav, saj ljudje ne želijo živeti v državi, kjer morajo posamezniki najeti kredit, da poskrbijo za svoje zdravje. Spregovorila je tudi o skrbi za starejše, ki so nepogrešljiv del skupnosti. Pozdravila je napore vlade pri sklenitvi plačne reforme za javni sektor, prenovljeni strategiji na področju priseljevanja in strategijo vključevanja tujcev.
Posebej je izpostavila zgodbo o izbrisanih, ko je vlada leta 1992 z enim ukrepom in nezakonito iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25.000 tistih, ki so soustvarjali Slovenijo. “Mnoge je izbris doletel na višku delovne aktivnosti, ko so si ustvarjali družine. Namesto da bi gradili svojo prihodnost in finančno varnost, jih je izbris pahnil v revščino, oropal zdravstvenega varstva in delovne dobe ter s tem varne starosti. In tega sramotnega izbrisa še danes nismo popravili kljub volilnim obljubam nekaterih strank,” je izpostavila Pirc Musar.
Pirc Musar: Slovenija je država z jasnimi stališči
Mednarodne odnose naše države je ocenila kot dobre, saj je Slovenija država z jasnimi stališči, ki jih utemeljuje na mednarodnem pravu in dialogu, spoštuje človekove pravice in dostojanstvo. Po njenem prepričanju je takšna drža še posebej pomembna prav danes, ko sta mir in varnost najbolj ogrožena po koncu druge svetovne vojne.
“Časi niso lahki. Temni oblaki še niso izginili. V prihodnje se utegnemo soočati s čedalje več nepredvidljivimi grožnjami in hibridnimi oblikami delovanja proti državam. Destabilizacijski vplivi se lahko izvajajo z različnimi sredstvi, usmerjenimi med drugim v rušenje zaupanja v delovanje oblasti, medijev, finančnega in nacionalnovarnostnega sistema ter trgovskih in energetskih verig,” je dejala.
Pozdravila je dobre sosedske odnose z drugimi državami in da Slovenija ostaja pozorna na dogajanje v državah Zahodnega Balkana. Pomembno se ji zdi, da še vedno potekajo posvetovanja med predsedniki držav v okviru procesa Brdo-Brioni.
Ustavila se je tudi pri imenovanju Marte Kos na mesto nove evropske komisarke za širitev. Pirc Musar je dejala, da njena naloga ne bo lahka, če države članice EU ne bodo razumele, da je širitev Unije v osnovi mirovni proces, ki zmanjšuje napetosti med sosedami in krepi Evropo kot skupnost.
Po njenem mnenju so izkušnje Slovenije na svetovni ravni letos mešane. Po eni strani naša država piše lepe in pomembne zgodbe. Pri tem je izpostavila skupno izjavo Slovenije o boljši zastopanosti žensk na vodstvenih položajih v Združenih narodih. To izjavo je podprlo več kot 80 držav članic OZN.
“Po drugi strani pa se soočamo s hudimi preizkušnjami. Izrael in Ruska federacija sta si v marsičem različni državi, imata pa nekaj skupnega. Obe grobo kršita ustanovno listino Združenih narodov. Oba voditelja, tako Netanjahuja kot Putina, želi zaslišati Mednarodno kazensko sodišče,” je poudarila.
Predsednica republike je izpostavila, da Slovenija obsoja rusko agresijo, ob tem pa obsoja tudi nevzdržen odnos Izraela do civilistov v Gazi. Po njenem mnenju ima to nasilje vse značilnosti genocidnega ravnanja. “Z žalostjo ugotavljam, da na politični ravni ravnanje izraelske vlade česa več kot verbalnih obsodb, ki jih izrazijo voditelji držav, skorajda ni deležno. Žal se to kaže tudi pri nebrzdanem negativnem odnosu Izraela do OZN, edine resnično globalne organizacije, kjer države obravnavajo politična vprašanja,” je dejala poslankam in poslancem.
Pozdravila je delovanje Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta, saj naša država na tak način dokazuje, da ima svoja stališča o izzivih na svetovni ravni. “Vsem doma in vsem v tujini mora biti jasno, da je za prihodnost in aktivno delovanje Slovenije v mednarodnih odnosih članstvo v vseh ključnih mednarodnih organizacijah vitalnega pomena. Za nas so to poleg OZN še EU, NATO, OECD in Svet Evrope,” je poudarila in izpostavila pomembnost dialoga za doseganje svetovnega miru.
Dejala je, da je njeno vodilo človekovo dostojanstvo – dostojanstvo za vse in dostojanstvo okolju, ki nas obdaja. Po njenem mnenju Slovenija ni zašla s te poti, je pa na tej poti ogromno pritiskov, ki bi jo lahko moralno in politično “pahnili na obrobje razvoja”.
Čas je za spravo
“V čolnu, ki ga obdaja razburkano morje populistov ter skeptikov vseh vrst, moramo samozavestno pluti v smer, s katero se lahko poistovetimo vsi, ki smo ponosni na svojo državo in ki si prizadevamo za resnično spravo. Tisto, ki vključuje intimo, pravo in svobodo,” je dejala.
In prav spravi je namenila zadnji del svojega govora v državnem zboru. Izrazila je željo, da bi prihodnje leto, ko bo 80 let od konca druge svetovne vojne, našli mesto za pokop po vojni pobitih ljudi. “Soglasje, da je to treba storiti, imamo. Te med seboj prepletene vrednote so ena od poti k utrjevanju naše enotnosti,” je rekla Pirc Musar.
V žaru slovenske enotnosti pa bi bilo po njenem mnenju tudi dobro razmisliti glede oblikovanja jasno opredeljenih usmeritev glede enotnih barv dresov slovenskih športnikov. Prepričana je, da ima Slovenija že svetovno uveljavljen slogan in dobro sprejeto zeleno barvo. “Enotne barve Slovenije, v katerih naši športniki in športnice nastopajo na prizoriščih širom sveta, so ne nazadnje simbol samozavesti, po kateri želimo biti znani in prepoznani,” je izpostavila.
Kot željo za novo leto pa je izrazila, da bi se politike v državi lotili bolj vizionarsko, dolgoročno uprto v prihodnost, za generacije, ki prihajajo za nami. “Kolikor se le da, enotno,” je predsednica republike zaključila svoj govor v državnem zboru.
Odzivi po predsedničinem nagovoru
Poslanec največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda Lenart Žavbi je po koncu predsedničinega nagovora dejal, da je naslovila nekatera pomembna vprašanja, med drugim glede uporabe telefonov v šolah in o podnebnih spremembah. “Gre za povsem običajen dan v parlamentu, dan kot vsi drugi,” je dejal Žavbi. Na vprašanje, zakaj med nagovorom tam ni bilo predstavnikov vlade, pa je dejal, da je to vprašanje za vlado, morda zato, ker so vsi preveč zaposleni, ker je pred nami “zgoščen teden” z mnogimi zakoni.
Vodja poslancev stranke SD Jani Prednik je ocenil podobno, da se mu ne zdi problematično, da tam ni bilo članov vlade, saj je šlo vendarle za nagovor poslankam in poslancem. “Nagovor predsednice ni bil samo kritičen, nekatere stvari je tudi pohvalila. Je pa verjetno tudi namen takšnih nagovorov, da predsednica nastavi ogledalo celotni politiki. Žal mi je, da SDS tega nagovora ni poslušala,” je dejal Prednik.
Matej Tašner Vatovec iz Levice meni, da je predsednica izpostavila vsa ključna vprašanja ta trenutek. “Mislim, da je bilo vredno prisluhniti tudi tem besedam, predvsem, kar se tiče mednarodne situacije,” je dejal. Odsotnost predstavnikov SDS v dvorani ga ni presenetila. “Zdaj so preokupirani z drugimi zadevami, kot so sodbe Janezu Janši in promocija njegove nove knjige za računalniki,” je dodal.
Po mnenju vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je nagovor predsednice republike v državnem zboru velika stvar. Dodal je, da pa tistih, ki jim je bil njen govor najbolj namenjen, torej stranki SDS in vladi, ni bilo takrat v dvorani. “To je škoda, zamujena priložnost, da bi ob koncu leta, ko se bliža božič in se bližajo prazniki, stopili skupaj, pustili za sabo boje in skupaj stopili v novo leto,” je dejal Cigler Kralj.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je predsedničin govor ocenila kot pomemben in poveden, v večini stvari, ki jih je izpostavila, pa se strinja s Pirc Musar. “Predvsem v tem delu, da je opozorila na blatenje sodne veje oblasti in na dolžno spoštovanje, ki ga morata drugi dve veji izkazovati sodstvu. In pa seveda glede položaja žensk, podnebne krize in pomanjkanje spoštovanja v politiki,” je dejala Klakočar Zupančič in dodala, da se ji zdi pomembno, da predsednica republike enkrat letno nagovori državni zbor.
Predsednik stranke SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X zapisal, da je Pirc Musar ob začetku mandata rekla, da ne bo molčala in da so bila pričakovanja velika. Vendar je po njegovih navedbah v dveh letih mandata molčala ob številnih problemih: o ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, o ukinitvi Dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ob grožnjah s čistkami drugače mislečih, ob vračanju kazni tistim, ki so ogrožali zdravje in življenja bolnikom med epidemijo, ob zlorabah državnih institucij, policije, tožilstva sodstva za obračune s politično konkurenco.
“Je pa zelo glasna, ko napada tiste, ki zlorabe oblasti kritizirajo. Ali ko brani vse tiste, ki takšno stanje omogočajo ali ustvarjajo. In zelo neverodostojna, ko pridiga o grozečih podnebnih spremembah, nato pa sede v 4.000 kubičnega Maseratija s tujimi registrskimi tablicami in zatrdi, da z možem vse davke in prispevke plačujeta v Sloveniji. Zaradi vsega naštetega Nataša Pirc Musar ni moja predsednica,” je zapisal prvak opozicijske SDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje