Posmrtni ostanki več kot tri tisoč žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu so še vedno v zabojnikih v garaži kočevske komunale. Predsednica republike si prizadeva za dostojen pokop vseh žrtev povojnih pobojev, a še vedno deli lokacija pokopa. Ljubljanski župan namreč ne popušča in pokopa na Žalah ne dovoli. Pojavlja pa se tudi že ideja, da bi Ljubljančani o tem odločili celo na referendumu.
Potem ko se je v govoru ob dnevu državnosti zavzela za to, da bi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne prihodnje leto dostojno pokopali vse žrtve vojnega nasilja in povojnih pobojev, je predsednica republike Nataša Pirc Musar svoje napore usmerila v iskanje političnega soglasja o vprašanju, ki še vedno močno razdvaja slovensko družbo in politiko.
V želji, da bi našli primerno lokacijo za pokop tistih, ki doslej niso imeli pravice do groba, je predsednica konec novembra pripravila posvet, na katerega je med drugim povabila predsednike parlamentarnih strank, obrambnega ministra Boruta Sajovica, predstavnike komisije za reševanje prikritih grobišč, predsednika Slovenske škofovske konference in novomeškega škofa Andreja Sajeta ter predstavnike društev, kot sta Zveza združenj borcev za vrednote NOB in Nova slovenska zaveza.
Na srečanju so iskali predvsem rešitev za pokop posmrtnih ostankov več kot tri tisoč žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, ki so trenutno shranjeni v zabojnikih v garaži kočevske komunale.
Čeprav so iz predsedničinega urada po posvetu sporočili, da obstaja “družbena volja za dostojen pokop posmrtnih ostankov”, pa jabolko spora med levico in desnico ostaja mesto pokopa.
“To je preprosto državotvorna dolžnost prestolnice”
Predsednik komisije za reševanje prikritih grobišč Jože Dežman je že večkrat predlagal, da bi žrtve iz Jame pod Macesnovo gorico ter posmrtne ostanke Romov iz Iške in Mačkovca pokopali na Žalah v Ljubljani.
A temu odločno nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki še vedno vztraja, da na Žalah ni primernega prostora za pokop žrtev povojnih pobojev ter da je pokopališče namenjeno potrebam lokalne skupnosti in ne vseslovenskim in državnim protokolarnim namenom.
Ljubljanske Žale (foto: PROFIMEDIA)
Dežman o podrobnostih posveta pri predsednici ni želel govoriti, je pa za N1 dejal, da so stališča komisije znana ter da so na seji 12. novembra sprejeli izjavo Maksimilijana Sagadina o tem, zakaj bi morala Ljubljana sprejeti vse slovenske žrtve druge svetovne vojne. Ta je med razlogi za to navedel, da je glavno mesto vsake države tudi “identifikacijsko središče vseh državljanov”, kot takšno pa mora v svojem spomeniškem fondu ohranjati tudi spomin na vse narodove tragedije.
“To je preprosto državotvorna dolžnost prestolnice, ki nima le pravice biti najlepša. Grobnica nepokopanih žrtev, Romov, vojnih ujetnikov in civilistov v glavnem mestu bo preprečila marginalizacijo velikih skupin prebivalstva in Ljubljano vzpostavila kot resnično prestolnico vseh Slovencev in državljanov Slovenije,” je poudaril Sagadin.
Da je Ljubljana najbolj primeren kraj za pokop posmrtnih ostankov žrtev iz Macesnove gorice, menijo tudi v Slovenski škofovski konferenci. S tem se strinjajo tudi v društvu Nova Slovenska zaveza, kjer poudarjajo, da nihče od nasprotnikov pokopa na Žalah ne pojasni, zakaj je ta lokacija politično ali ideološko problematična. “V Ljubljani ima grobove tudi veliko domobrancev, zadnjega so tam pokopali pred nekaj meseci,” dodaja Dežman.
(Foto: Tomaž Grdin, Jamarski klub Novo mesto)
Janković: V Ljubljani to ni možno in tega tudi ne bo
A ljubljanski župan poudarja, da je njegovo stališče jasno in da si ne bo premislil. “V Ljubljani to ni možno in tega tudi ne bo. Država je za takšne pokope v zakonu odredila lokacije. Kolikor vem, je ena od teh v spominskem parku Teharje. Če je država določila lokacijo, ne vidim razloga, zakaj nekateri vztrajajo, da mora biti pokop v Ljubljani,” je za N1 dejal Janković.
“Ljubljana je mesto heroj. Vsa čast mrtvim, ampak pri nas spoštujemo tiste, ki so osvobodili Ljubljano in ki so skupaj z zavezniki premagali največje zlo 20. stoletja — fašizem in nacizem ter njihove kolaborante oziroma preprosto povedano domače izdajalce,” je dodal Janković, ki je že v preteklosti predlagal, da bi bilo najboljše, da bi žrtve iz Jame pod Macesnovo gorico pokopali na najbližjem možnem pokopališču ali na Teharjah.
Zoran Janković (Foto: Žiga Živulović Jr./Bobo)
V SDS so zaenkrat brez komentarja, neuradno pa naj bi predsednik stranke Janez Janša na posvetu vztrajal pri pokopu v Ljubljani in je zaradi tega celo predlagal spremembo zakona o glavnem mestu.
“Če ljubljanski župan temu nasprotuje in če je politična volja v parlamentu, potem ima ministrstvo za obrambo možnost, da v Ljubljani kupi posebno zemljišče. Država naredi državni prostorski načrt in v Ljubljani zgradi posebno kostnico, v kateri pokopljemo vse žrtve,” pa pravi predsednik NSiMatej Tonin.
Matej Tonin (Foto: Igor Kupljenik /BOBO)
Kot je spomnil, smo med in po drugi svetovni vojni v Sloveniji pokopali vse okupatorske vojake, po 80 letih pa bi bil končno čas, da dostojno pokopljemo tudi vse rojake.
“Najprimernejša za to je lokacija v Ljubljani, ker bi tako tudi v nekem simbolnem smislu pokazali, da mislimo s spravo resno in bi v središče naše domovine sprejeli vse tiste, ki so bili zločinsko pomorjeni po drugi svetovni vojni,” je dodal Tonin. Na posvetu naj bi sicer kot možno lokacijo za pokop predlagal tudi Brezje.
Sajovic predlagal pokop v Kočevju ali premestitev v Škofjo Loko
V koaliciji medtem podpirajo druge rešitve. Obrambni minister Borut Sajovic, ki je pristojen za vojna grobišča, je na posvetu pri predsednici predlagal, da posmrtne ostanke žrtev začasno premestijo v državno kostnico v Škofjo Loko, dokler se ne najde primeren kraj za dokončen pokop, so za N1 sporočili z obrambnega ministrstva. Ob tem so dodali, da je Sajovic na podlagi analiz strokovnih služb ministrstva kot primeren kraj za pokop predlagal mestno pokopališče v Kočevju.
V Gibanju Svoboda podpirajo tako začasno kot trajno rešitev, ki ju je predstavil minister Sajovic. “Strokovne službe so rekle Škofja Loka in Kočevje, in mi bomo zagovarjali to, kar predlagajo,” je dejal poslanec Svobode Martin Premk. Ob tem je pojasnil, da bi žrtve povojnih pobojev po določbah zakona o vojnih grobiščih sicer morali pokopati na Teharjah, vendar pa se nadomestno lokacijo išče, ker pokopa zaradi onesnažene zemljine tam ni mogoče izvesti.
Borut Sajovic (Foto: Žiga Živulović Jr. /BOBO)
Začasni shrambi posmrtnih ostankov v Škofji Loki so naklonjeni tudi v Levici. “Ne glede na nesoglasja in razhajanja podpiramo dostojen in dostojanstven pokop umrlih. Bilo bi na mestu, da se posmrtni ostanki začasno shranijo v Škofji Loki, ker drugega konsenza zaenkrat ni,” je za N1 dejala poslanka Levice Nataša Sukič.
Referendum v Ljubljani?
Na vprašanje, kakšno je njihovo stališče do pokopa na Žalah, pa sta tako Premk kot Sukič odgovorila, da bi bilo o tem dobro vprašati Ljubljančane. “V tem primeru konsenza ni, ker je župan to zavrnil, pa tudi Ljubljančanov ni nihče nič vprašal. Verjetno bi bilo treba na lokalni ravni narediti referendum, da se o tem lahko izrečejo ljudje,” je dejala poslanka Levice.
Da mora rešitev o lokaciji pokopa slediti načelu pomiritve in da ne sme odpirati novih ideoloških delitev, menijo tudi v SD. “Socialni demokrati glede predlaganih lokacij podpiramo rešitve, ki so v skladu s strokovnimi priporočili in omogočajo spoštljiv pokop ter hkrati upoštevajo zgodovinski, etični in družbeni kontekst,” so poudarili.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman pa je dejal samo, da podpirajo dostojen pokop, v druge podrobnosti pa da se ne bodo vpletali.
Premierjev kabinet: Dialog poteka, išče se najprimernejšo rešitev
V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so na vprašanje N1 o pokopu žrtev povojnih pobojev odgovorili, da je pietetni pokop temeljna civilizacijska norma, ki izkazuje spoštovanje do žrtev in njihovih družin. Ob tem so dodali, da premier Golob zaupa obrambnemu ministru Sajovicu, da bo v dialogu našel najboljšo možno rešitev, ki bo zagotavljala dostojanstvo žrtev.
Robert Golob (Foto: Borut Živulović/ F.A.BOBO)
Predsednik vlade je o vprašanju pokopa posmrtnih ostankov žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico v četrtek govoril tudi s predsednikom Slovenske škofovske konference, novomeškim škofom Andrejem Sajetom in ljubljanskim pomožnim škofom Andrejem Šuštarjem. Sogovorniki so se strinjali, da dialog o tem poteka na vseh ravneh in da se išče najprimernejšo rešitev, so po srečanju sporočili iz premierjevega kabineta.
Desnica bi na kompromis pristala ob zagotovilu, da bo pokop v Ljubljani
Predsednica republike dogajanja ne komentira, bo pa po napovedih v začetku naslednjega leta pripravila še en posvet, na katerega bo povabila samo predsednike parlamentarnih strank.
Po informacijah N1 si predsednica želi, da bi do dogovora prišlo čim prej, saj bi se vprašanje dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev lahko hitro spolitiziralo zaradi parlamentarnih volitev, ki bodo, če bodo redne, v prvi polovici leta 2026.
A že zdaj je mogoče slišati, da so možnosti za dogovor o začasni premestitvi posmrtnih ostankov v Škofjo Loko majhne. Na desnem političnem polu se namreč bojijo, da bi se začasna rešitev lahko spremenila v trajno. Preden bi pristali na selitev v Škofjo Loko, si zato želijo zagotovila, da bodo žrtve pokopane v Ljubljani.
To je za N1 potrdil tudi Dežman: “Komisija se strinja, da je Škofja Loka lahko prostor začasne hrambe posmrtnih ostankov, ko bo jasno, da je lokacija kostnice ali grobnice v Ljubljani.”
Jože Dežman (Foto: Žiga Živulović Jr./Bobo)
Da so začasne rešitve problematične, ker odpirajo nove konflikte in probleme ter nas oddaljujejo od sprave, se strinja tudi Tonin. “Zaradi tega bi si želel, da vendarle opravimo ta napor in najdemo v Ljubljani mesto za dostojen pokop vseh teh žrtev,” je dejal predsednik NSi, ki sicer podpira tudi prizadevanja za začasno lokacijo z zavezo, da se v nadaljevanju uredi trajna lokacija za pokop v Ljubljani.
“Tega, kar si želi desna stran, ne bom komentiral. Ker se vsi strinjamo, da so ti posmrtni ostanki trenutno neprimerno hranjeni in da je to vprašanje treba urediti, pa upam, da se bo našla vsaj kompromisna rešitev z začasno premestitvijo v Škofjo Loko,” je poudaril Premk. Sukič pa je dejala, da se v Levici ne želijo spuščati na parket ideoloških spopadov: “Če bo doseženo soglasje o pokopu v Ljubljani, bomo to podprli, ker ne mislimo zganjati demagogije.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!