Nov dan, nov žaljiv napis na slovenskem konzulatu v Trstu

Potem ko so neznanci v torek na tablo ob vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu prilepili žaljiv napis, so le dan kasneje izobesili novega.

Kot poroča Televizija Slovenija, so na vhod slovenskega predstavništva v Trstu tokrat nalepili napis "konzulat korupcije".

Konzul Peter Golob je medtem za POP TV dejal, da sta jih ta dva zapisa negativno presenetila. "Takšni dogodki zmeraj vnesejo velik nemir in prizadenejo tako generalni konzulat kot tudi slovensko manjšino v Italiji," je dodal, ob tem pa poudaril, da je pomembno odkriti storilca, da se tovrstne stvari ne bi ponovile.

Območje je sicer pod videonadzorom, zato naj bi policija, ki izjav o preiskavi še ne daje, storilcem hitro prišla na sled, še navaja TV Slovenija.

Kot smo poročali v torek, so neznani storilci ob vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu prilepili plakat, na katerem je pisalo "Consolato dei Slavi di merda" (Konzulat usranih Slovanov oz. Slovencev).

Na konzulatu so o torkovem incidentu obvestili policijo, sledil je niz obsodb napisa. Da gre za nedopusten napad na slovensko avtohtono narodno skupnost v Italiji in na Slovenijo, je povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Torkov žaljiv zapis obsodil tudi predsednik Furlanije – Julijske krajine

Obsodbam se je danes pridružil še predsednik italijanske dežele Furlanija – Julijska krajina (FJK) Massimiliano Fedriga, ki je ob tem izrazil solidarnost s konzulatom in Slovenijo. Po njegovih besedah gre za izoliran incident. Izrazil je upanje, da bodo odgovorni zanj kaznovani, saj da je tovrstno spodbujanje sovraštva nesprejemljivo. Izrazi nestrpnosti so stvar preteklosti, je prepričan.

Dogodek je danes v izjavi za javnost obsodila tudi Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB). Ravnanje neznancev je po njihovih navedbah posledica dejstva, da se Italijani "nikoli niso zares soočili s svojo zgodovinsko odgovornostjo" iz časa fašizma.

Župan Nove Gorice Samo Turel je medtem dogodek označil kot obsojanja vreden eksces. Ob tem je izrazil prepričanje, da "večina prebivalcev na obeh straneh meje vidi prihodnost v medsebojnem spoštovanju tako jezika kot narodnosti, kot vsega, kar vsi, ki živimo na tem območju, prispevamo v smislu njegovega bogatenja". To dokazuje čezmejni projekt Evropske prestolnice kulture, poudarja Turel.