Menu Item
V okviru evropskega projekta Embeddia je nastal nabor orodij, ki medijem in novinarjem pomagajo pri delu, ali pri moderiranju komentarjev, označevanju člankov s ključnimi besedami ali avtomatiziranemu ustvarjanju preprostih novic. Orodja, ki uporabljajo tehnologije umetne inteligence, so za vse na voljo brezplačno, prvič pa so jih predstavili na današnji spletni konferenci.
Embeddia je evropski projekt, financiran v okviru programa Obzorje 2020, ki se je začel leta 2019, zaključil pa se bo marca prihodnje leto. Sestavlja ga velik evropski konzorcij desetih partnerjev iz šestih držav, ki prihajajo iz akademske sfere, medijev in tehnologije, koordinira pa ga Institut Jožef Stefan (IJS).
V dobrih treh letih od začetka projekta so raziskovalci s pomočjo partnerjev s področja medijev identificirali ključne potrebe medijev, nato pa z uporabo globokih nevronskih mrež za večjezično analizo besedil razvili orodja, ki jih naslavljajo.
Ključna orodja predstavili na spletni konferenci
Ključna orodja, ki so nastala v okviru projekta Embeddia, so orodje za prepoznavanje žaljivih komentarjev in zaznavanje sovražnega govora, s katerim moderatorji hitreje pridejo do vsebin, potrebnih filtriranja, orodje za označevanje člankov s ključnimi besedami in prepoznavanjem entitet ter orodje za avtomatizirano ustvarjanje besedil.
Orodja so danes prvič predstavili na današnji spletni konferenci, in sicer na konkretnih primerih iz medijske industrije. Posnetek celotne konference je na voljo na tej povezavi.
Kot je pred dogodkom za N1 pojasnila vodja projekta dr. Senja Pollak z Instituta Jožef Stefan, je glavna značilnost orodij, da delujejo čez veliko jezikov. To pomeni, da lahko model naučijo na enih jezikih, uporabijo pa na drugih. “To dela manj dobro, kot če so naučeni na istem jeziku, pa vendar so vseeno zelo dobra osnova.”
Vsa orodja so na voljo tako v odprtokodni obliki kot tudi v obliki, ki je primerna za neposredno implementacijo. Uporabnikom je na voljo tudi demo stran, kjer lahko vsakdo vstavi svoje besedilo in preveri, kako orodja delujejo. Vse zainteresirane za njihova orodja pa Pollak vabi, da z njimi kontaktirajo.
Do konca projekta bodo orodja še izpopolnili, dodali še kakšen jezik, še več orodij bo na primer na voljo za slovenski jezik.
Cilj: visokotehnološka jezikovna orodja približati manjšim jezikom
Cilj projekta Embeddia je bil medijske aplikacije, ki že obstajajo v večjih jezikih in medijem pomagajo pri ustvarjanju vsebin, ponuditi tudi za manjše evropske države in jezike.
V Evropi je namreč po mnenju profesorja s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede dr. Marka Milosavljevića, ki sodeluje v projektu, veliko majhnih jezikov, ki so v primerjavi z angleščino, španščino ali francoščino, na katera se osredotočajo velika tehnološka in medijska podjetja, na neki način deprivilegirani.
V projektu so zato razvijali različna sredstva in načine, da bi lahko novinarji in uredništva tudi v majhnih državah na čim boljši način izkoristili umetno inteligenco in optimizirali svoj proces zbiranja informacij, produkcije besedil in distribucije po različnih platformah.
Osredotočili so se predvsem na morfološko bogate, a manj zastopane jezike, kot so estonski, finski, hrvaški, švedski in slovenski jezik. Kljub temu pa so njihova orodja na voljo tudi za ostale, večje jezike, je pojasnila Pollak.
Razmah umetne inteligence v novinarstvu šele prihaja
Umetna inteligenca po mnenju Milosavljevića zelo močno vpliva na medije in novinarstvo že vsaj zadnjih deset let. “Navsezadnje so mediji in dostop do medijev v marsičem odvisni od algoritmov, ki jih uporabljata recimo Facebook in Google,” pojasnjuje. Pravi razmah umetne inteligence na področju novinarstva in medijev pa po mnenju profesorja šele prihaja, tudi z internetom stvari.
Na področju novinarstva lahko umetna inteligenca po mnenju Milosavljevića poveča učinkovitost, hitrost in tehnološko natančnost, po drugi strani pa odpira ogromno nekih novih vprašanj s področja etike, odgovornosti, prava, novinarske profesionalnosti in bistva novinarskega dela.
Ob tem opozarja, da uvajanje umetne inteligence ne pomeni robotizacije in konca novinarstva. Mediji in spletne strani, ki so namenjeni izključno generiranju klikov, novinarjev morda res ne bodo potrebovali, klike bo lahko ustvarjal algoritem, meni Milosavljević.
Vendar pa bo novinarstvo še vedno pomembno pri podajanju preverjenih, točnih informacij in poglobljenih, preiskovalnih vsebin, intervjujev in analiz. “To pa so stvari, ki jih v tem trenutku in verjetno še kar nekaj časa ne bodo mogli generirati programi ali orodja s področja umetne inteligence.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!